| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KVANTITATIVNI VIDIK BRALNEGA RAZUMEVANJA V DRUGEM RAZREDU
Staša Skrbiš, 2013, diplomsko delo

Opis: Svet se vse bolj razvija, pri tem pa igrajo pomembno vlogo komunikacijske dejavnosti vseh vrst. Raziskave kažejo, da človek preživi skoraj petino svojega budnega časa pri branju, da pa se, zlasti pri odraslih bralcih, ta čas precej krajša. Otroci kljub obdobju računalništva še vedno precej berejo. Veliko informacij, ki jih morajo dnevno pregledati in se jih naučiti, je še vedno v knjižnih oblikah, saj sta poslušanje in branje še vedno osnovni obliki komunikacije v učenju. Učenje branja v šoli poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pismenost in bralno pismenost, metode in postopke začetnega opismenjevanja, strukturne modele bralne pismenosti in seveda branje ter vse kar vpliva na začetno branje. Ker se je leta 2011 sistem opismenjevanja v šolah spremenil, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi z bralnimi zmožnostmi učencev drugega razreda. Rezultati in interpretacija raziskave branja učencev petih mariborskih šol so predstavljeni v empiričnem delu. Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me je, kakšno znanje imajo učenci s področja tehnike branja (čas branja, ritem branja in pravilnost branja). Predvsem me je zanimalo, kakšen je njihov individualni napredek na posameznih področjih. Prikazani so tudi rezultati posameznih oddelkov na šolah in rezultati posameznih šol.
Ključne besede: bralna pismenost, začetno opismenjevanje, branje, tehnika branja, bralno razumevanje, 2. razred
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1204; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Bralna pismenost - vpliv diagonalnega branja na hitrost branja: študija primera
Melita Goričan, 2015, diplomsko delo

Opis: Teme, obravnavane v tej diplomski nalogi, zajemajo hitrost branja, povezavo diagonalnega branja s hitrostjo branja in količino pridobljenih informacij. Najprej so opredeljeni osnovni pojmi, kot sta branje in bralna pismenost, v nadaljnjih poglavjih pa je poudarek na hitrem branju, tehniki diagonalnega branja in njenim učenjem ter dejavnikih, ki imajo pomembno vlogo v bralnem procesu. Empirični del diplomske naloge temelji na eksperimentu, v okviru katerega se je vzorčno izbrani bralec naučil uporabljati tehniko diagonalnega branja. Namen eksperimenta je bil tudi ugotoviti, ali učinkovita uporaba diagonalnega branja vpliva na hitrost branja oziroma ali je bralec povečal hitrost branja in količino zajetih informacij, ko se je naučil tehnike hitrega branja. Rezultat študije primera, izvedene v kratkem časovnem obdobju, je ugotovitev, da sta se povečala hitrost branja in količina zajetih informacij, ko je vzorčno izbrani bralec z nizko stopnjo notranje motivacije pridobil tehniko diagonalnega branja.
Ključne besede: diagonalno branje, bralna pismenost, tehnika hitrega branja, hitrost branja, količina zajetih informacij
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 819; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Opazovanje branja tretješolcev s slovenskim in tujim maternim jezikom
Petra Požek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo širše predstavili pojem jezik, glasovno zavedanje ter branje in pregledali dokumente, ki so povezani z branjem v osnovni šoli. V empiričnem delu smo želeli preučiti kakšna je tehnika branja tretješolcev in kakšno njihovo razumevanje prebranega. Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v branju med učenci s slovenskim in učenci s tujim maternim jezikom. Pri učencih s tujim maternim jezikom smo preverili tudi ali obstajajo razlike med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji in tistimi, ki so se v Slovenijo priselili tekom otroštva. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na vzorcu 131 tretješolcev dveh mariborskih osnovnih šol. Po obdelavi podatkov s programom SPSS smo ugotovili, da med slovensko govorečimi in tuje govorečimi učenci obstajajo razlike v bralni tehniki in v razumevanju prebranega. Učenci s slovenskim maternim jezikom so dano besedilo hitreje prebrali, med branjem napravili manj napak in bolje odgovarjali na vprašanja nižje ravni. Tuje jezični učenci so se v teh treh predpostavkah odrezali slabše, so pa zato nekoliko bolje odgovarjali na vprašanja višje ravni. Glede na državo rojstva tuje jezičnih učencev se je izkazalo, da so v tehniki branja višji rezultat dosegli učenci rojeni v Sloveniji, medtem ko so bili pri razumevanju na nižji ravni boljši učenci priseljenci, pri razumevanju na višji ravni večjih razlik med skupinama ni bilo.
Ključne besede: Branje, bralno razumevanje, tehnika branja, jezik, tretji razred
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 179; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (906,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici