1. Analiza mehanskih lastnosti tehničnih tkanin za ojačitev kompozitovMirna Pivac, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem analizirala mehanske lastnosti različnih konstrukcij steklenih in bazaltnih tkanin, ki se uporabljajo za ojačitev polimernih kompozitov. Tkanine so bile vzete iz proizvodnega programa podjetja Kelteks d.o.o., ki je tudi zainteresirano za analizo mehanskih lastnosti teh tehničnih tkanin. Tkanine so se med seboj poleg surovinske sestave razlikovale še po vezavi, finosti niti, gostoti osnovnih oz. votkovnih niti ter posledično ploskovni masi.
Namen naloge je bil: 1. ugotoviti, katera konstrukcija tkanin daje najboljše rezultate glede na njihovo uporabnost za ojačitev kompozitov oz. ima optimalne vrednosti pretržne sile in raztezka; 2. ugotoviti ali imajo posamezni konstrukcijski parametri tkanin (surovinska sestava uporabljenih niti, vezava, finost niti, gostota osnovnih oz. votkovnih niti, ploskovna masa) in pogoji merjenja (smer nateznega preskusa, relativna vlažnost v prostoru) statistično pomemben vpliv na njihove natezne lastnosti, in če ga imajo, kakšen je ta vpliv; 3. ugotoviti izkoriščenost mehanskih lastnosti prej v traku niti in traku gotove tkanine.
V nalogi sem prišla do naslednjih zaključkov: 1. bazaltna tkanina v keper vezavi in ploskovno maso 300 g/m2 ima največjo pretržno napetost in se pri tem najmanj deformira; 2. smer obremenitve in relativna vlažnost v prostoru imata statistično pomemben vpliv na pretržno silo, medtem ko imajo na pretržni raztezek statistično pomemben vpliv surovinska sestava, finost niti, ploskovna masa in gostota niti; 3. izkoriščenost trdnosti prej v traku preje oz. v tkanini ni 100%. Odstotek izkoriščenosti preje v traku niti je znašal 42,3% – 82,2% ter pri tkanini 22% – 58%. Ključne besede: mehanske lastnosti, konstrukcijski parametri, tkanina, kompoziti, tehnične tekstilije Objavljeno v DKUM: 19.02.2016; Ogledov: 2359; Prenosov: 167
Celotno besedilo (7,06 MB) |
2. Proučevanje ognjevarnih tekstilij za zaščito in simulacija odzivov telesa z numeričnim modelom : končno poročilo o izvedenih projektnih aktivnostihDarinka Fakin, Mirko Ficko, Daniela Zavec Pavlinič, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Ključne besede: tekstilna tehnologija, tehnične tekstilije, ognjevarne tekstilije, ognjevarna apretura, zaščitna oblačila, numerična simulacija, numerični model za simulacijo termoregulacijskih odzivov, raziskovalni projekti Objavljeno v DKUM: 10.11.2014; Ogledov: 1854; Prenosov: 129
Celotno besedilo (410,87 KB) |
3. Priprava tekstilnih substratov za selektivno filtriranje fenola iz odpadnih vodMaja Zupanc, 2009, magistrsko delo Opis: Ciklodekstrini so ciklični oligosaharidi, ki lahko v svoji notranjosti vežejo različne organske molekule in na ta način tvorijo komplekse. Zaradi te lastnosti bi lahko ciklodekstrine uporabljali kot selektivni filterni medij za odstranjevanje onesnaževal iz odpadnih vod.
V okviru raziskovalnega dela magistrske naloge smo proučili možnost uporabe β-ciklodekstrina samega, vezanega v polimer ter vezanega na različne tekstilne substrate za odstranjevanje modelne molekule onesnaževala (fenola) iz vodnih raztopin. β-ciklodekstrin smo vezali na tekstilni material kovalentno s pomočjo 1,2,3,4-butan-tetrakarboksilne kisline (BTCA). Hidroksilne skupine β-ciklodekstrina in hidroksilne skupine celuloznih tekstilnih substratov tvorijo z BTCA esterske vezi, pri čemer se β-ciklodekstrin kemično veže/premreži na površino tekstilije. Pri poliesternih materialih poteka vezava β-ciklodekstrina preko tvorbe zamrežene strukture β-ciklodekstrina in BTCA ob istočasni adsorpciji te mreže na površino poliesternega materiala.
β-ciklodekstrin vezan v polimer in različne tekstilne materiale obdelane z β-ciklodekstrinom smo vzpostavili v kontakt z onesnaževalom in proučili učinkovitost adsorpcije. S pomočjo merjenja preostalega fenola v raztopini smo proučevali učinkovitost tvorbe supramolekularnega kompleksa fenol/β-ciklodekstrin. Za ta namen smo uporabili UV/VIS spektroskopijo. Najboljše rezultate adsorpcije fenola smo dobili z obdelavo netkanega poliesternega tekstilnega materiala z β-ciklodekstrinom.
Preučili smo tudi nastanek kompleksa β-ciklodekstrin/fenol ob prisotnosti drugega onesnaževala, formaldehida.
Iz rezultatov raziskovalnega dela lahko zaključimo, da bi poliesterni tekstilni substrat obdelan z β-ciklodekstrinom lahko uporabili kot selektivni filterni material za odstranjevanje malih molekul onesnaževal iz vode; najučinkovitejša tvorba supramolekularnega kompleksa fenol/β-ciklodekstrin poteka, ko je β-ciklodekstrin vezan na netkan poliesterni material, pri pogojih nenehnega stresanja pri vrednosti pH raztopine 10. Ključne besede: β-ciklodekstrin, fenoli, UV-VIS spektroskopija, IR spektroskopija, filtriranje, tehnične tekstilije. Objavljeno v DKUM: 12.03.2010; Ogledov: 3515; Prenosov: 210
Celotno besedilo (5,85 MB) |
4. |