| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
MANAGER IN VODENJE PODJETJA
Tanja Dečar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli predstaviti vlogo managerja in vodenja v podjetju, saj menimo da je za uspešno delovanje in poslovanje podjetja ter dober poslovni izid zelo pomembno, da imamo dobrega in sposobnega managerja. Manager, ki stoji na čelu sodobnega podjetja, ima v podjetju velik vpliv na delovanje podrejenih sodelavcev, ki s svojim delom pripomorejo k uspešnosti organizacije. Njegova naloga je tudi pripraviti ljudi k skupnemu delovanju, tako da jim zagotovi skupne cilje, skupne vrednote, pravo strukturo in nenehno usposabljanje, ki ga potrebujejo za delo in odzivanje na spremembe. Skozi teoretska spoznanja številnih domačih in tujih avtorjev smo se osredotočili predstaviti definicije, vloge, karakteristike, osebnostne značilnosti in sposobnosti ter naloge managerjev, kot tudi definicije vodenja, zgodovinske teorije, načela, modele, stile vodenja, pomen in vlogo timskega dela ter razlike in podobnosti med konceptoma managementa in vodenja. Vodenje in management se torej prepletata, vendar bi bila njuna zamenjava nesprejemljiva. Danes vse več avtorjev poudarja, da za uspešno poslovanje podjetja potrebujemo vodenje kot samostojno kategorijo, medtem ko v teoriji še vedno velja, da je vodenje ena izmed ključnih funkcij managementa. Teorija managementa pravi, da je učinkovit in uspešen management v svojem bistvu kombinacija štirih najpomembnejših funkcij: načrtovanja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Namenjen je usklajevanju nalog in dejavnosti za doseganje zastavljenih ciljev podjetja. Znotraj sodobnih podjetij se odvijajo številni procesi, ki od managerjev zahtevajo vedno nove sposobnosti in znanja. Dobri vodje so predvsem tisti, kateri ne apelirajo samo na razum svojih zaposlenih, ampak na njihovo srce, ter usmerjajo pozornost na cilj in ne na sebe, takšni so transformacijski vodje, kateri so dober vzor zaposlenim. Managerji bi povečali uspešnost organizacije, če bi zaposlenim dodeljevali pomembne naloge in jim z tem izkazovali zaupanje, ter povečali njihovo produktivnost in pripadnost organizaciji, saj njihovo delo več zanje ne bi bila rutina ampak osebno zadovoljstvo in z tem bi bili zastavljeni cilji v organizaciji uresničeni hitreje in učinkoviteje. Da pa bi managerji ohranili pregled nad organizacijo in da se ne bi znašli v konfliktnih situacijah morajo ukrepati pravočasno, torej preden se problemi v organizaciji sploh pojavijo, jih morajo proučiti in se nanje pripraviti. Pri vsem tem pa se morajo posluževati tudi pravilnih stilov vodenja, ki so za dano organizacijo najboljša izbira, tako tudi za zaposlene, kot za managerja glede na njegove lastnosti. Uspešen manager je usmerjen v sodobno tehnologijo, ki mu pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev organizacije, pripravljen je na nenehno prilagajanje spremembam, na delo v teamu in na vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: - managament, - manager, - vodenje podetja, - sodobno vodenje in - teamsko delo.
Objavljeno v DKUM: 16.07.2013; Ogledov: 2055; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (250,01 KB)

5.
INOVATIVNI PRISTOPI K RAZVOJU ZAPOSLENIH
Rebeka Rubin, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaposleni so v organizaciji sposobni izvajati pomembne dejavnosti in inovacije le s pomočjo znanja in usposobljenosti. Vlaganje v njihovo znanje je vlaganje v dolgoročno prihodnost. Kakšne oziroma katere metode izobraževanja in usposabljanja človeških virov bodo organizacije vključevale v svoje strateške in poslovne načrte, pa bo odvisno predvsem od vizionarstva vodilnih kadrov in managementa človeških virov. Človeški kapital predstavlja v vsaki organizaciji ključni del intelektualnega kapitala, saj je od njega odvisen celo njen obstoj. Govorimo o človeškem kapitalu kot edinem generatorju nove vrednosti, saj brez njega organizacije ne ustvarjajo vrednosti. Ustvarjanje nove vrednosti je seveda mogoče le z vlaganjem človeškega kapitala v procese in sisteme organizacije. Človeški kapital je potreben tudi za doseganja ciljev organizacije. Pomembno je, da napreduje in raste skupaj z zaposlenimi in vsemi vloženimi sredstvi, kar pripomore k rasti organizacije. Ker so njeni cilji zelo različni, pa se vizije in poslanstva uresničujejo preko sodelavcev in uspešnega teamskega dela. Pridobivanje znanja in usposabljanje človeških virov postajata iz dneva v dan bolj povezana z motivacijo. Samo sposobnosti niso dovolj. Posamezniki so med seboj zelo različni, zato jih pri nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju motivirajo različne stvari. Vsak posameznik ima svojo specialnost, ki se izraža kot njegov talent, motiv, vrednota in stališče. Šele ko se bodo organizacije zavedale, kaj zanje pomenijo človeški viri in kako pomembno je znanje zaposlenih, bodo z razvijanjem metod in novih pristopov k razvoju zaposlenih to problematiko tudi reševale oziroma rešile. Potem vlaganje v človeške vire za organizacije ne bo več strošek, temveč investicija. Pred tem pa bo moralo spoznanje, kako pomembno je najprej uspešno in učinkovito pridobivanje človeških virov, nato pa izpopolnjevanje in nadgrajevanje že pridobljenega znanja, zrasti tako v družbi kot v posamezniku. To pa že vedo organizacije, ki imajo kakovostne managerje, da upravljajo s človeškimi viri in poslujejo v globalnem svetu.
Ključne besede: organizacija, človeški viri, človeški kapital (sodelavec, zaposleni), management človeških virov, manager, teamsko delo, razvoj, metode, usposabljanje, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2012; Ogledov: 2259; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (339,14 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici