| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija adsorpcije lipofilnih snovi na bentonit
David Homšak, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijske sposobnosti bentonita za odstranjevanje lipofilnih snovi iz vodnih raztopin. Vzorec bentonita smo karakterizirali; opravili analizo za določitev elementarne sestave z vrstičnim mikroskopom, izmerili zeta potencial in porazdelitev velikosti delcev. Vrednost zeta potenciala je znašala 0,229 mV. Povprečna velikost delcev je znašala 1833 nm. PDI pa je znašal 0,52. Učinkovitost adsorpcije smo analizirali gravimetrično. Za ekstrakcijo smo uporabljali n-heksan. Na modelni raztopini sončničnega olja s koncentracijo 6,92 g/L smo ob dodatku 1 g bentonita in stresanju 18 h uspeli odstraniti 98,5 % lipofilnih snovi iz vodne raztopine. Eksperimentalni podatki sledijo Freundlichovi in Langmuirjevi izotermi, vendar je ujemanje večje z Freundlichovo. Zato sklepamo, da je adsorpcija večplastna. Adsorpcijska kapaciteta je znašala 2322 mg/g. Bentonit smo preizkusili še na realnem vzorcu odpadne vode iz kozmetične industrije. Stresali smo 18 h ob dodatku 1 g bentonita. Učinkovitost adsorpcije je z naraščujočo koncentracijo lipofilnih snovi v vzorcu padala. Pri začetni koncentraciji 446 mg/L smo iz vodne raztopine vzorca uspeli odstraniti 93,0 % lipofilnih snovi. Raztopinam vzorca smo izmerili tudi pH. Ta je znašal ~7.1 in je s koncentracijo rahlo naraščal. Izrabljeni bentonit smo poskusili regenerirati z 0,1 M razt. NaOH. Regenerirali smo 4 h. Postopek smo ponovili skupno štirikrat. Učinkovitost adsorpcije je že po prvi regeneraciji precej padla, po nadaljnih ponovitvah pa ni padala. Podaljšanje časa regeneracije na 18 h ni imelo vpliva. Dvig koncentracije na 2 M je zvišal obnovitev adsorpcijske sposobnosti s 30 na 50%. Regeneracija bentonita tako ni bila uspešna.
Ključne besede: bentonit, težkohlapne lipofilne snovi, adsorpcija, regeneracija, odpadne vode
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Vpliv dejavnikov na vsebnost težkohlapnih lipofilnih snovi v vodi
Rok Gomilšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv temperature, časa in konzerviranja na vsebnost težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) v vzorcih industrijskih odpadnih vod. TLS so nepolarne ali šibko polarne snovi, ki imajo temperaturo vrelišča nad 250 °C. Gre za mineralna, rastlinska in živalska olja, maščobe, masti in voske. Po drugi definiciji gre za vsoto ekstrahiranih nepolarnih ogljikovodikov, ki so določeni z gravimetrično metodo po sušenju na temperaturi 80 °C. Vsebnost TLS smo določili z gravimetrično metodo, ki je temeljila na standardni metodi SIST ISO 11349:2011. Vzorec odpadne vode smo homogenizirali, ekstrahirali s heksanom, nato smo topilo odparili s pomočjo rotacijskega vakuumskega uparjalnika in vzorec stehtali. Rezultati kažejo, da se vsebnost TLS spreminja pod vplivom temperature in časa, medtem ko 7-dnevno konzerviranje pri temperaturi 4 °C in dodatek H2SO4 ohranita vsebnost TLS. Uporabljena metoda je tako primerna za analize, ki se izvedejo v roku 7 dni. Koncentracija TLS se poveča z dvigom temperature na 40 °C (višja ekstrakcijska hitrost) in zmanjša s časom (poteče proces oksidacije). V kislem mediju pri pH<2 poteče kislinska hidroliza lipofilnih snovi. Ugotovili smo, da na vsebnost TLS vplivata tudi čas tehtanja in stabilnost emulzij.
Ključne besede: težkohlapne lipofilne snovi, standardna metoda, vplivni dejavniki, industrijske odpadne vode
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1638; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
VALIDACIJA GRAVIMETRIČNE METODE ZA DOLOČANJE TEŽKOHLAPNIH LIPOFILNIH SNOVI V ODPADNIH VODAH
Majda Mekić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge ja potrditev pravilnosti pri določanju težkohlapnih lipofilnih snovi v odpadnih vodah in izlužkih odpadkov, v koncentracijskem območju med 10 mg/L in 500 mg/L. Za določanje masti in olj lahko uporabljamo gravimetrijsko metodo, ki zajema skupino snovi, ki jih lahko ekstrahiramo z izbranim topilom pri definiranih pogojih dela. Ekstrakt zajame le nepolarno - lipofilno zmes snovi iz vzorca. Določanje težkohlapnih lipofilnih snovi in njihova kvantitativna določitev je osnovana na ekstrakciji z izbranim ekstrakcijskim sredstvom. Po ekstrakciji z odparevanjem topilo odstranimo in s tehtanjem preostanka določimo množino ekstrahiranih snovi, ki predstavljajo težkohlapne lipofilne snovi v vzorcu. V prvem delu diplomske naloge smo vpeljali metodo za laboratorijsko delo, nato pa bomo metodo ovrednotili oziroma izvedli postopek validacije, kjer bomo določili: mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, pravilnost, ponovljivost in obnovljivost na različnih vzorcih odpadnih vod.
Ključne besede: gravimetrija, težkohlapne lipofilne snovi, odpadne vode, izlužki odpadkov, validacija.
Objavljeno: 02.10.2013; Ogledov: 2337; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici