| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Postavljanje standardov pri matematiki
Nives Janžekovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na vprašanju, ali je mogoče ovrednotiti nivoje standardov znanj matematike na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. V nalogi smo primerjali zahtevnosti nalog, ki se pišejo na posameznih zunanjih preverjanjih: na nacionalnem preverjanju znanja v zadnjem razredu osnovne šole, na poklicni maturi in na splošni maturi. Najpomembnejša ugotovitev naloge je dejstvo, da je možno stabilno ter zanesljivo razvrstiti naloge z različnih ravni. Na podlagi podatkov iz let 2017, 2018 in 2019 ugotovimo tudi, da je v teh letih težavnost poklicne mature umeščena približno na sredino med težavnost nacionalnega preverjanja znanja in težavnost splošne mature.
Ključne besede: postavljanje standardov, težavnost nalog, nacionalno preverjanje znanja, poklicna matura, splošna matura
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (966,08 KB)

2.
Osnove rudarjenja kriptovalut
Jure Savinc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali področje rudarjenja kriptovalut. Teorijo o tem, kako poteka rudarjenje, smo predstavili na kriptovaluti bitcoin. V praktičnem delu smo rudarili kriptovaluto ether, na sistemu, ki smo ga sestavili sami. Da smo lažje razumeli, kaj sploh rudarjenje je in čemu je namenjeno, smo morali spoznati tudi tehnologijo veriženja blokov oziroma tehnologijo blockchain. Dotaknili smo se tudi varnosti in opisali različne načine shranjevanja kriptovalut. Na koncu smo s primerjavo narudarjenih kriptovalut videli, kakšen vpliv imata na rudarjenje težavnost in nagrada bloka.
Ključne besede: Kriptovaluta, rudarjenje, tehnologija veriženja blokov, bitcoin, ether, težavnost, nagrada bloka
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 904; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli
Andreja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet. Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj. Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Petr Eben in njegov opus skladb za otroški zbor
Franja Kmetec, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Petr Eben in njegov opus skladb za otroški zbor je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in delo Petra Ebna, njegova razmišljanja, njegove nagrade in seveda njegovo ustvarjanje. Prav tako v teoretičnem delu je povzet seznam njegovih del. Rastemo s pesmijo, pesem pa z nami je zbirka pesmi za otroški zbor skladatelja Petra Ebna. Vse pesmi omenjene zbirke je v slovenski jezik prepesnil Jože Humer. Celotna slovenska izdaja zajema več zbirk iz skladateljevega ustvarjalnega opusa za otroški zbor. Tukaj so združene zbirke Kaj vse doživiš v enem dnevu, Vesna prihaja, V travi, Radovedne pesmice in Tri jesenske pesmi. Sledi kratka predstavitev prevajalca pesmi v slovenski jezik Jožeta Humra in Otroškega pevskega zbora KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec, ki je zbirko izvedel. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni pevke in pevci omenjenega zbora. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med njimi glede na spol in starost ter glede na obiskovanje glasbene šole. Ali se odgovori razlikujejo tudi glede na to, kako dolgo že pojejo v zboru, torej glede na pevski staž? Predvsem nas je zanimalo, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj jim je bilo najtežje pri pesmicah, ki so se jih učili skozi celotno pevsko sezono in jih na koncu predstavili s samostojnim koncertom. Vsa literatura, uporabljena pri izdelavi tega magistrskega dela, je v tujem jeziku: češčini, nemščini in angleščini; zato, upamo, bo ta naloga še dodatno doprinesla k boljšemu poznavanju v svetu dobro znanega skladatelja, kot je Petr Eben, tudi v Sloveniji.
Ključne besede: Petr Eben, otroški pevski zbor, V travi, Jože Humer, OPZ KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec, priljubljenost pesmi, težavnost pesmi
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1767; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

5.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO POUKA SLOVENŠČINE
Špela Lipošek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan pouk slovenščine v osnovni šoli in njegova priljubljenost med učenci. Diplomsko delo temelji na teoretičnih spoznanjih in izvedbi ankete, analize ter primerjave rezultatov z izsledki drugih raziskav. Namen raziskave v okviru diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odnos osnovnošolcev od 6. do 9. razreda izbrane osnovne šole do šolskega predmeta slovenščina, kako težaven se jim zdi, koliko učencev z veseljem obiskuje pouk slovenščine in kolikšnemu deležu učencev se zdijo učne ure in način poučevanja slovenščine zanimivi in raznoliki. Prav tako smo želeli raziskati, kako uspešni so učenci pri slovenščini, kako ocenjujejo zahtevnost in priljubljenost dveh osnovnih prvin pouka slovenščine – književnosti in jezika, različnih vrst preverjanja in ocenjevanja znanja, dejavnosti in vsebin pri pouku slovenščine (govorni nastopi, šolski spisi, slovnične vaje, učenje pesmi, obravnava književnih del, poezija, proza, dramatika …) ter kam na lestvico priljubljenosti učenci uvrščajo različne učne pripomočke in gradivo, ki jih uporablja njihov učitelj slovenščine. Zanimalo nas je, ali se pri pouku slovenščine učenci soočajo s težavami in katere so najpogostejše, koliko jih obiskuje dodatni oziroma dopolnilni pouk slovenščine ter koliko časa učenci posvetijo domačemu delu in učenju slovenščine ter pripravi na nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine v 6. in 9. razredu. Ugotoviti smo želeli tudi, kolikšnemu deležu učencev se zdi ocena pomembna in najti vzroke za to ter koliko učencev se zaveda pomena znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, za nadaljnji uspeh v življenju. S primerjavo podatkov smo pri anketnih vprašanjih, kjer se nam je to zdelo relevantno, preverili, ali se pojavljajo razlike med spoloma, starostjo in uspešnostjo učencev pri slovenščini. V empiričnem delu so tako predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za učence. Rezultati so pokazali, da je predmet slovenščina med učenci srednje priljubljen, prav tako ga večina učencev ocenjuje kot srednje težavnega. Večina učencev rada obiskuje pouk slovenščine, učne ure pa se jim zdijo zanimive in raznolike. Ugotovili smo, da so učenci bolj naklonjeni književnemu kakor jezikovnemu pouku in ustnemu preverjanju in ocenjevanju znanja slovenščine v primerjavi s pisnim. Izkazalo se je, da večina anketiranih učencev med najtežje dejavnosti pri pouku slovenščine uvršča učenje pesmi na pamet, med najlažje pa govorne nastope, ki se jim zdijo tudi najbolj zanimivi. Nasprotno pa se učencem najmanj zanimiva zdi obravnava slovnice oziroma slovnične vaje. Analiza je pokazala, da se slaba tretjina učencev pri pouku slovenščine sooča s težavami, najpogostejše med njimi so težave z razumevanjem in učenjem slovnice. Večina anketirancev zavzema stališče, da je ocena pri slovenščini pomembna, saj veliko učencev slabo oceno vidi kot oviro na poti do vpisa na želeno srednjo šolo, prav tako pa se v veliki meri zavedajo, da je slovenščina naš materni jezik in ga je zato treba dobro poznati in pravilno uporabljati. Učenci cenijo pomen znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, ki je pomembno za nadaljnji uspeh v življenju, npr. pri nadaljnjem izobraževanju, opravljanju poklica, v komunikaciji in medosebnih odnosih ipd. Podatki ankete so pokazali, da le slaba tretjina učencev obiskuje dodatni ali dopolnilni pouk slovenščine, učenci pa domačemu delu in učenju slovenščine v povprečju namenijo 1−3 ure na teden; dobra četrtina učencev temu ne nameni nič časa. Med učnimi gradivi oziroma pripomočki, s katerimi se srečujejo pri pouku slovenščine, so učencem najbolj všeč sodobni učni pripomočki (računalnik ter avdio-vizualna sredstva), medtem ko so nenaklonjenost izkazali do tradicionalnih učnih pripomočkov in gradiv (grafoskop, delovni listi, plakat, delovni zvezek).
Ključne besede: pouk slovenščine, priljubljenost, težavnost, šolski predmeti, učenci, odnos, stališča, osnovna šola
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1427; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 3556; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici