| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dinamika nalaganja oksalatov med rastjo kormov tara (colocasia esculenta)
Mojca Zavišek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Taro (Colocasia esculenta (L.) Schott) je ena najpomembnejših tropskih gomoljevk. Prilagojen je na toplo in vlažno okolje. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost vodotopnih in celokupnih oksalatov v kormih nekaterih kultivarjev tara iz Vanuata. Vodotopne oksalate smo ekstrahirali z vodo, za ekstrakcijo celokupnih oksalatov pa smo uporabili 0,2 M HCl. V ekstraktih vzorcev smo koncentracije oksalatov določili s tekočinsko kromatografijo. Najnižjo vrednost 52 mg/100 g pri vodotopnih oksalatih smo izmerili v kormu kultivarja VU 1819, ki je bil pobran v 8. mesecu po sajenju (MPS). Z vidika prehrane je najpomembnejše, da je vsebnost netopnih oksalatov v rastlini čim manjša, saj povzročajo ledvične kamne. V kormu kultivarja VU 396 smo izračunali najnižjo vrednosti netopnih oksalatov, in sicer 7 mg/100 g. Med vegetacijsko dobo se vrednosti oksalatov spreminjajo. Zaradi velikih razlik v vsebnosti oksalatov med kultivarji statističnih razlik med posameznimi meseci izkopavanja kormov ni bilo. Z vidika vsebnosti oksalatov je najprimernejši čas izkopavanja v 8.MPS.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, vodotopni oksalati, celokupni oksalati, dolžina vegetacije
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1259; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (491,10 KB)

2.
Časovna dinamika in variacija kemijske sestave posameznih delov korma tara (Colocasia esculenta)
Andrej Mergeduš, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V disertaciji sta predstavljeni dve temi, povezani s procesom nalaganja hranilnih snovi v kormu tara. Prva tema se nanaša na nalaganje snovi v različnih delih korma, druga pa je povezana z dinamiko nalaganja tekom vegetacijske dobe. Poljski poskusi so bili postavljeni v državi Vanuatu na Tihem Oceanu. V poskus (s ciljem proučevanja vsebnosti različnih kemijskih substanc v štirih ključnih delih korma tara) smo vključili 8 kultivarjev iz nacionalne genske banke. Za analizo (povezano s časovno dinamiko razvoja rastlin) smo izbrali 13 kultivarjev. Liofilizirane vzorce smo analizirani na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Za analize mineralov smo najprej opravili kislinski razklop. Koncentracije Ca, Mg in Zn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), medtem ko smo K izmerili s plamensko emisijsko spektrometrijo. Analizo Fe, Mn, Cu, Pb in Cd smo izvedli z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS), P pa smo izmerili po molibdat-vandatni metodi. Vsebnost škroba smo določili po postopku Megazyme in skupni dušik po Kjehldalovi metodi. Nitrate smo določili z ionsko kromatografijo. Rezultati naše raziskave kažejo, da so v zgornjem delu, ki ima ključno vlogo pri vegetativnem razmnoževanju, sorazmerno visoke koncentracije surovih proteinov, P, Mg, Zn, Fe, Mn, Cu in Cd. Za zgornji del so značilne tudi višje vsebnosti nitratov, ki niso zaželeni v prehrani ljudi. Osrednji del, ki je ključen v prehrani ljudi, vsebuje več škroba, K, Mg, Zn, Fe, Cu in Cd. Koncentracije proučevanih hranil v spodnjem delu so bile sorazmerno nizke, z izjemo Ca. Višje vsebnosti Ca in Zn so bile značilne za marginalni del, ki se običajno odstrani z lupljenjem. Globoko lupljenje najbolj vpliva le na vsebnost Ca, saj je Zn prisoten v večjih koncentracijah tudi v zgornjem in/ali centralnem delu. Vrednosti Cr in Pb so bile pod mejo določljivosti. Koncentracije posameznih hranilnih snovi so se zelo razlikovale med posameznimi kultivarji. Med vegetacijo je masa posameznih kormov ves čas naraščala. Vsebnost škroba je naraščala med 5. in 9. mesecem po sajenju (MPS), ko je dosegla maksimum, nato pa je začela padati. Vsebnosti surovih proteinov so bile najvišje v prvih mesecih, ki so bili zajeti z našo raziskavo. Maksimum je bil zabeležen 5. MPS in nato je vsebnost padla. Med posameznimi meseci niso bile evidentirane bistvene razlike v vsebnostih P, K, Mg, Cu in Ca. Glavni razlog so bile velike razlike med posameznimi kultivarji. Vsebnosti Zn so bile najvišje v prvih treh mesecih, vključenih v našo raziskavo (5., 6., 7. MPS), nato je vsebnost začela padati, najnižja vrednost pa je bila izmerjena 13. MPS. Vsebnost Mn je bila navišja 6. MPS in se je signifikantno razlikovala glede na druge mesece. Sorazmerno visoke vsebnosti Mn so bile zaznane tudi 5., 7. in 8. MPS. Vsebnost Fe je bila najvišja 5. MPS. Vsebnost Cd je bila najvišja 5. MPS, nato je začela padati in je ponovno narasla 9. MPS. Glede na dejstvo, da so bili maksimalno izenačeni sadilni materiali in rastni pogoji (okolje), lahko domnevamo, da so bile razlike v rasti v glavnem posledica genetskih razlik med posameznimi kultivarji.
Ključne besede: Taro, Colocasia esculenta, korm, kemijska sestava, makroelementi, mikroelementi, škrob, surovi proteini, nitrati
Objavljeno v DKUM: 01.04.2016; Ogledov: 2094; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Vsebnost surovih proteinov v različnih kultivarjih tara iz Gane
Dejan Mirkac, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Taro (Colocasia esculenta L. Schott) spada med tropske gomoljevke/korenovke in predstavlja pomemben vir hrane za mnoge ljudi po svetu. Namen raziskave je določiti vsebnost skupnega dušika v 80 kultivarjih tara iz Gane, vrednosti preračunati v surove proteine in izbrati kultivarje z najvišjimi vsebnostmi za nadaljnjo selekcijo. Za določitev skupnega dušika v vzorcih smo uporabili Kjeldahlovo metodo. Povprečna vsebnost surovih proteinov v 80 kultivarjih tara je 9,07 %. Najnižjo vsebnost smo izmerili v kultivarju SAO 020 (6,69 %) in najvišjo v kultivarju SAO 021 (13,83 %). Rezultati kažejo, da kormi tara vsebujejo zadovoljive vsebnosti surovih proteinov. Vse kultivarje, ki vsebujejo več kot 10 % surovih proteinov, bi bilo priporočljivo razmnožiti in uporabiti v prehrani.
Ključne besede: taro / Colocasia esculenta / skupni dušik / surovi proteini
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1292; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (906,14 KB)

4.
PORAZDELITEV CINKA, BAKRA, ŽELEZA, MANGANA IN KADMIJA ZNOTRAJ KORMUSOV TARA (Colocasia esculenta) IN NJIHOV VPLIV NA PREHRANSKO VREDNOST
Tomaž Križan, 2014, magistrsko delo

Opis: Taro (Colocasia esculenta) je tropska gomoljevka/korenovka, katere bogata hranilna sestava predstavlja pomemben vir človeške prehrane milijonom ljudem. V sklopu mednarodnega projekta INEA (The International Network for Edible Aroids) smo analizirali porazdelitev Zn, Cu, Fe, Mn in potencialno toksičnega Cd v različnih delih kormusov tara (zgornji, spodnji, marginalni in centralni) in izračunali njihov doprinos k dnevnim potrebam. Po kislinskem razklopu vzorcev smo koncentracije Zn določili s plamensko atomsko absorpcijsko spektroskopijo (FAAS), koncentracije Cu, Mn, Fe ter Cd pa z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektroskopijo (ETAAS). Najvišje vsebnosti vseh analiziranih elementov so bile v zgornjem delu kormusa: 55,59 ± 11,2 mg Zn/kg SS, 13,56 ± 1,79 mg Fe/kg SS, 8,00 ± 0,67 mg Cu/kg SS, 12,72 ± 1,56 mg Mn/kg SS, 0,090 ± 0,019 mg Cd/kg SS. Visoke vsebnosti vseh analiziranih elementov, razen Mn, smo izmerili tudi v centralnem delu kormusa, medtem ko je marginalni del bogat z Zn (59,05 ± 12,27 mg/kg SS) in Mn (11,71 ± 1,46 mg/kg SS). V spodnjem delu kormusa so bile koncentracije vseh analiziranih elementov najnižje. Z vidika prehranske vrednosti smo ugotovili, da je taro pomemben vir Zn, Mn in Cu, medtem ko so koncentracije Fe bistveno prenizke za doseganje priporočenih dnevnih vnosov. Kormusi tara vsebujejo tudi precej toksičnega Cd (0,0780 ± 0,008 mg/kg SS).
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, kormus, prehranska vrednost, mikroelementi
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1857; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1007,30 KB)

5.
Pomembnejši mikro in makroelementi v vzorcih tara (Colocasia esculenta (L.) Schott) iz Gane
Nataša Imenšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V sklopu mednarodnega projekta INEA (International Network for Edible Aroids) smo analizirali 80 kultivarjev (akcesij) tara z namenom določiti vsebnost makro (Ca, K, Mg, P) in mikroelementov (Fe, Mn, Zn, Cu) in preveriti, ali obstajajo med posameznimi kultivarji statistično značilne razlike v vsebnosti posameznega elementa. Po ustrezni pripravi vzorcev kultivarjev (akcesij) smo koncentracije elementov določili z različnimi spektroskopskimi tehnikami. Rezultati analiz so pokazali, da se med makroelementi pojavlja največ kalija in najmanj kalcija, pri mikroelementih pa je bila določena najvišja vsebnost cinka in najnižja bakra. Rezultati so pokazali statistično značilne razlike med posameznimi kultivarji glede na vsebnost analiziranih elementov.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, mikro in makroelementi, kutivarji, akcesije
Objavljeno v DKUM: 09.10.2013; Ogledov: 2398; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (922,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici