| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
RAČUNALNIŠKA ANALIZA VPLIVA VSTOPNIH PROCESNIH PARAMETROV NA LASTNOSTI KONČNEGA PRODUKTA V RAZPRŠILNEM SUŠILNIKU TANINSKIH DELCEV
Bojan Krajnc, 2009, magistrsko delo

Opis: Konstrukcija razpršilnega sušilnika je prilagojena značilnim obratovalnim pogojem, včasih pa je treba zaradi zahtev po drugi vrsti produkta in/ali spremenjeni proizvodni kapaciteti uporabiti isti razpršilni sušilnik in ga modificirati. Pogosto pa je treba spremeniti obratovalne pogoje zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti celotnega postopka razpršilnega sušenja. V tem delu so predstavljeni rezultati analize vpliva vstopnih procesnih parametrov na lastnosti končnega produkta v razpršilnem sušilniku taninskih delcev z uporabo programske-ga paketa za računalniško dinamiko tekočin (RDT). Uporabljen je bil paket ANSYS CFX 11.0 SP1 in predloga tega programa namenjena modeliranju razpršilnega sušenja. Predloga je bila najprej prilagojena in uporabljena za (a) enostavni kvadratast razpršilni sušilnik vodne zmesi tanina z namenom preučitve vedenja modela, nato pa še za (b) referenčni primer labo-ratorijskega razpršilnega sušilnika za vodno zmes maltodextrina z namenom validacije modela s primerjavo s Huang et al (2006) in za vodno zmes tanina z namenom analizirati vpliv znižane vstopne temperature sušilnega zraka. Predstavljeni so rezultati časovno neodvisnih simulacij enostavnega razpršilnega sušilnika. Predstavljene trajektorije reprezentativnih delcev razkrivajo intenzivno uparjanje pri višji vstopni temperaturi sušilnega zraka ter ohlajanje in zgolj izhlapevanje za prenizko vstopno temperaturo. Časovno odvisne simulacije referenčnega razpršilnega sušilnika so bile izvedene za dve gostoti računske mreže in dva vrednosti števila reprezentativnih delcev zmesi maltodextrina. Predstavljeni časovno povprečni profili na različnih višinah v sušilniku se v primeru hitrosti dobro ujemajo. Dodatne časovno odvisne simulacije za zmes tanina pa pokažejo dobro ujemanje tudi za profile temperatur in vlažnosti, vendarle za spremenjene začetne pogoje in daljši fizikalni čas računanja. Tako je bil zgrajen numerični model za obrav- navo industrijskih razpršilnih sušilnikov, ki pa ga je treba še izboljšati.
Ključne besede: računalniška dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, večfazni tok, večsestavinski tok, Euler-Lagrange pristop, razpršilno sušenje, razpršilno kolo, tanin, maltodextrin
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2870; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

5.
Vpliv vodotopnega kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic Ross 308
Gregor Kramberger, 2014, diplomsko delo

Opis: Za izboljšanje uspešnosti reje perutnine brez uporabe profilaktičnih sredstev moramo najti alternative. Med te lahko spada tanin. Cilj naloge je ugotoviti učinek vodotopne oblike kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic (Ross 308). V ta namen smo uporabili dodatek Farmatan Liquid®, ki smo ga dodali vodi za pitje. Predpostavili smo, da bo dodatek pozitivno vplival na proizvodne parametre reje in znižal koncentracijo glukoze v krvi jarkic. Na osnovi koncentracije dodatka v vodi smo živali razdelili v štiri skupine (A - 0 %, B - 0,05 %, C - 0,1 %, D - 0,2 %). 720 živali provenience Ross 308 iz redne proizvodnje smo vzrejali na globokem nastilju, ločene v oddelke po 90 živali s po dvema oddelkoma na skupino. Krmljenje in napajanje je bilo ad libitum. Uporabljene popolne krmne mešanice (Bro-S, Bro-F1 in Bro-F2) so bile iz redne proizvodnje. V sedem dnevnih intervalih (7., 14., 21., 28., 35. in 42. dan) smo spremljali proizvodne parametre: povprečno maso, porabo krme, porabo vode, pogin živali in izračunavali konverzijo krme ter razmerje poraba vode:poraba krme. Na 28. in 35. dan starosti smo določili koncentracijo glukoze v krvi živali ter na 42. dan učinkovitost reje po EEF formuli. Ob koncu pitanja smo ugotovili statistično značilno razliko (p ≤ 0,05) v doseženi masi živali, kjer se je skupina D (2,578 kg) razlikovala od skupin B (2,635 kg) in C (2,654 kg). Med ostalimi proučevanimi parametri ni bilo ugotovljenih značilnih razlik. Rezultati so pokazali ugoden učinek kostanjevega ekstrakta na proizvodne parametre.
Ključne besede: piščanci, tanin, proizvodnost, glukoza
Objavljeno: 14.03.2014; Ogledov: 1438; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (517,50 KB)

6.
VPLIV RAZLIČNIH TANINSKIH DODATKOV V KRMI PRAŠIČEV NA MIKROBIOLOŠKO SLIKO TANKEGA ČREVESA
Maja Golob, 2014, diplomsko delo

Opis: Od aprila do avgusta 2012 smo v hlevih Univerzitetnega kmetijskega centra Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvajali eksperiment s taninskimi dodatki v krmi prašičev, z namenom ugotoviti vpliv tanina v prehrani prašičev na mikrobiološko sliko tankega črevesa. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev, ki smo jih razdelili v pet homogenih skupin. Prva skupina je bila kontrolna (T1), ostale pa so v krmi imele tanin: 0.5 (T2) in 1 (T3) g/kg krmne mešanice modificiranega kostanjevega tanina, 2 g/kg krmne mešanice kostanjevega tanina (T4) in 2 g/kg krmne mešanice hrastovega tanina (T5). Prašiči so šli v zakol, ko so dosegli 30, 60 in 90 kg. Ob zakolu smo odvzeli vzorce dvanajstnika, teščega in vitega črevesa. Razredčene vzorce črevesne vsebine smo nanašali na gojišča, namenjena rasti posameznim rodovom bakterij: Skupnemu številu bakterij (PCA), laktobacilom (MRS), bifidobakterijam (MRS z dodatkom cisteina), enterobakterijam (VRBG) in koliformnim bakterijam (ECC). Po inkubacijski dobi za posamezne bakterije smo prešteli kolonije bakterij, ki so zrasle na posameznih agarnih ploščah. Rezultati so pokazali, da se je antibakterijsko delovanje tanina pri 60 kg telesne mase prašičev najbolje kazalo v skupinah T3 in T4. Pri vseh agarjih je iz vzorcev T3 in T4 zraslo najmanj bakterij v primerjavi s T1, T2 in T5. Skupno število bakterij se je pri vseh treh delih črevesja v primerjavi s T1 povprečno zmanjšalo (pri T3 za 29 % in pri T4 za 32 %). Število laktobacilov se je zmanjšalo za 27 % in 33 %, število bifidobakterij pa za 24 % in 38 %. Število koliformnih bakterij se je zmanjšalo pri T3 za 21 % in pri T4 za 19 %, število enterobakterij pa se je zmanjšalo pri T3 za 28 % in pri T4 za 36 %. Tudi konsistenca blata je bila pri skupinah T3 in T4 boljša kot pri ostalih skupinah v poskusu, kar kaže na pozitivno delovanje tanina v prehrani prašičev.
Ključne besede: tanin, prašič, črevesne bakterije
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1342; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (689,44 KB)

7.
Non-farm income from non-wood forest products
Elaine Marshall, Cherukat Chandrasekharan, 2009

Opis: Non-wood forest products comprise a wide range of forest goods, providing traditional sources of food, fodder, fertilizer, fiber, medicine, organic construction materials and cultural products, as well as raw industrial materials, making valuable socio-economic, cultural and ecological contributions. This booklet describes how such products are used to meet basic subsistence needs, and the role they can play in income generation through local, regional and international trade. It also identifies additional sources of information, technical support and websites.--Publisher's description
Ključne besede: nelesni proizvodi, stranski proizvodi lesa, naravna barvila, olja, tanin, dodatna dejavnost kmetijstva, ekonomika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1081; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Pilotna raziskava izluževanja Taninskega ekstrakta iz pravega kostanja (Castanea sativa mill.)
Blaž Železnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen našega dela je bil ugotoviti povezavo med količino dodanega NaOH v demineralizirano vodo za izluževanje in kvaliteto, ter količino ekstrakta. V demineralizirano vodo smo po preračunu dodajali po 1, 2,5 in 4 grame NaOH glede na količino suhega lesa, ki smo ga izluževali. Ugotovili smo, da kakovost in količina ekstrakta raste ob dodatku 1 grama vse do 2,5, kjer doseže vrh in nato spet pada proti 4 gramih NaOH.
Ključne besede: Tanin, ekstrakcija, izluževanje, kostanj, ekstrakt, Castanea sativa
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 892; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Ključne besede: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 802; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (769,08 KB)

10.
Vpliv dodatka farmatan bco v krmi nesnic pasme prelux-g na proizvodnost in indikatorje dobrega počutja
Monika Javrnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba naravnih dodatkov h krmi živali se vedno bolj poudarja, zaradi potrošnikov, saj se spreminja njihov odnos do hrane in v ospredje vedno bolj prihaja kakovost. Cilj poskusa je bil ovrednotenje vpliva dodatka Farmatan BCO v krmi nesnic pasme Prelux-G, tako da smo s pomočjo opazovanja živali sledili proizvodnosti, določili obnašanje in ocenili počutje živali. V poskusu smo imeli šest oddelkov, v vsakem po šest nesnic. V treh oddelkih smo nesnicam krmili krmo brez dodatka in v vsak oddelek postavili različno število gred ter v preostalih treh oddelkih smo storili enako, s tem, da smo nesnice krmili s krmo, ki je vsebovala dodatek Farmatan BCO. Pri tem smo spremljali nesnost, fizikalne parametre jajc, konzumacijo krme, telesno maso nesnic in jih opazovali pri izbiri grede in obnašanju od 23. do 34. tedna reje. Ugotovili smo, da dodatek Farmatan BCO delno vpliva na opazovane parametre, vendar v premajhni meri, da bi lahko trdili, da je vzrok v prisotnosti tanina ampak kombinacija obeh vplivov.
Ključne besede: nesnice, tanin, nesnost, analiza jajc, dobro počutje
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici