Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izrabljen substrat za gobe (IGS) je stranski proizvod gojenja gob, ki sestoji iz raznovrstnih organskih materialov. Po nekaj sezonah rabe se substrat izčrpa in praviloma velja za odpadek, vendar sodobne raziskave nakazujejo številne koristne možnosti uporabe izrabljenega gobjega substrata. V projektni raziskavi se je IGS uporabljal kot organsko gnojilo na treh različnih lokacijah v ekološki, integrirani in biodinamični pridelavi paradižnika v rastlinjakih. V vsaki od pridelav se je v triplikatih testiralo gnojenje z SMS, standardno gnojenje (S), SMS+S in kontrola brez gnojenja. V sklopu magistrskega dela smo na obravnavanih lokacijah jemali vzorce zemlje v vseh letnih časih, v vzorcih pa smo analizirali aktivnost encimov N-acetil-glukozaminidaza (NAG), fosfataza (PHOS), beta-glukozidaza (β0GLU), arilsulfataza (ARS), ureaza (URE), arilamidaza (ARN), alkalna fosfataza (PAK) in kisla fosfataza (PAC) po standardu ISO 20130:2018- Kakovost tal - Merjenje encimske aktivnosti v vzorcih tal s kolorimetričnimi substrati na mikrotitrski plošči. Primerjali smo razlike v encimski aktivnosti med posameznimi letnimi časi ter med različnimi načini gnojenja. Rezultati so pokazali, da različni letni časi vplivajo na aktivnost encimov v tleh, medtem ko dodatek gobjega substrata kot gnojila ne povzroči nujno povišanja encimske aktivnosti.
Ključne besede: talni encimi, izrabljen gobji substrat, aktivnost, gnojenje, kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,58 MB)

Opis: V raziskavi smo obravnavali razporeditev osebkov podvrste dvozobe črninke Nemastoma bidentatum ssp. (Nemastomatidae, Opiliones), ki živi v južni in jugovzhodni Sloveniji, v talnem substratu. V prvi skupini poskusov smo ugotavljali razporeditev osebkov v homogenem nekomprimiranem substratu, v drugi skupini pa njihovo preferenco do nekomprimiranega (0,0 kg/cm2), rahlo komprimiranega (0,1 kg/cm2) in močno komprimiranega substrata (1,0 kg/cm2). Na podlagi izsledkov smo želeli preveriti možnost za uporabo črnink kot bioindikatorjev za ocenjevanje kakovosti gozdnih in grmiščnih tal. Poskuse smo izvedli v laboratoriju in v naravi na lokacijah, kjer smo nabrali črninke. Uporabili smo mrežne kletke v poskusni areni, ki so na eni strani omogočile nadzorovano pripravo poskusnega substrata in na drugi strani nadzorovano razstavljanje substrata v poskusni areni. Pri vrednotenju pridobljenih podatkov smo kombinirali metode iz teorije grafov in statistične analitske metode. Za ugotavljanje tipa razporeditve črnink v homogenem substratu smo uporabili prirejen model po teoriji grafov in prostorsko avtokorelacijsko analizo. Glede razporeditve v substratu med samci in samicami ni bilo značilnih razlik, prav tako jih ni bilo v prostorski razporeditvi osebkov glede na kraj opravljanja poskusa – v laboratoriju ali v naravi. Črninke so se v nekomprimiranem homogeniziranem substratu agregirale v skupine. Preferirale so nekomprimiran substrat, malo jih je bilo v rahlo komprimiranem in nobene v močno komprimiranem substratu. Na osnovi poskusov lahko zaključimo, da je rahlost substrata nujni, a ne zadostni pogoj za prisotnost črnink. V raziskavi smo potrdili možnost uporabe te podvrste črnink kot bioindikatorja za in situ določanje kakovosti talnih substratov glede na njihovo čvrstost in sestavo.
Ključne besede: bioindikatorji, čvrstost (komprimiranost) tal, ekologija tal, Nemastoma bidentatum, talni substrat
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 3046; Prenosov: 379
Celotno besedilo (7,74 MB)