| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STEKLO KOT IZZIV LIKOVNEMU SNOVANJU
Tina Marovt, 2009, diplomsko delo

Opis: Za nalogo ki jo bom predstavila, sem se odločila zato, ker mi je steklo blizu kot material s katerim delam že vrsto let. Dosedanje znanje sem prenesla v svoj lasten likovni izraz. Uporabljeni materiali pri mojem likovnem snovanju nosijo svoj izraz, karakter, svojo psihično vsebino, tako da prava izbira materiala ustvari sožitje ideje. Na začetku naloge obravnavam tehnologijo, lastnosti in vrste stekla. Kajti z razvojem umetnosti se je spremenil namen ustvarjanja in tudi sam odnos do samega stekla. Pojavijo se nove kvalitete. Razvili so se novi pristopi v obdelavi in sestavljanju stekla, kot so npr. jedkanje, slikanje na steklo, mozaik, vitraž itd. Na koncu diplomske naloge se predstavim z lastnimi deli in predstavim umetnike, ki so mojemu razmišljanju najbližji. Pri snovanju lastnih izdelkov sem izhajala iz narave. Inspirirale so me veje dreves, katere izražajo neskončno možnosti gibanja, zapirajo zanimive oblike, praznine, v katerih se steklo pojavi kot polnilo. Vse to v soodvisnosti barve in oblike, me je še posebej obogatilo z novimi spoznanji in mi dajalo voljo, da sem vztrajala pri zastavljeni nalogi ter jo skušala izvesti po najboljših močeh.
Ključne besede: Ključne besede: steklo, taljenje, obdelava stekla, vitraž, materiali, vezave.
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 1567; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

2.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2861; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

3.
Vpliv parametrov selektivnega laserskega taljenja (SLM) na mehanske lastnosti izdelka
Tadej Pišotek, 2013, diplomsko delo

Opis: Na SLM izdelavo vpliva veliko različnih parametrov. Mi se bomo osredotočili na spreminjanje parametrov moči laserja ter hitrosti laserskega žarka. Med osnovne metode diplomskega dela bomo uporabili študij literature, ki bodo predvsem akademski članki narejeni na osnovi testiranjev izdelkov narejenih z tehnologijo SLM in metodo eksperimentov.
Ključne besede: Selektivno lasersko taljenje, kobalt-krom, mehanske lastnosti
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1058; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
FIZIKALNO - KEMIJSKA OBDELAVA ODPADNIH MINERALNIH OLJNIH GOŠČ
Petra Knaus, 2014, diplomsko delo

Opis: Odpadne mineralne oljne gošče obdelujemo s pomočjo fizikalnih in kemijskih procesov. Kot primarne separacijske procese smo uporabili zamrzovanje/taljenje in flokulacijo. Postopek smo nadaljevali z ekstrakcijo, centrifugiranjem in filtracijo ter kot končni postopek obdelave uporabili ultrafiltracijo in vakuumsko uparevanje. Pri vsem tem smo upoštevali optimalno temperaturo, tlak in pH vrednost za najučinkovitejšo in ekonomično obdelavo odpadnih mineralnih oljnih gošč. Namen diplomskega dela je bil ločitev oljno - vodne emulzije, z več kot 50% vsebnostjo olja, na oljno in vodno fazo, pri čemer smo se osredotočili na končno kvaliteto in kvantiteto vodne faze. Pri tem smo spremljali nekaj fizikalno-kemijskih parametrov, kot so elementarna koncentracija določena z EDXRF spektrometrom, pH, temperatura, električna prevodnost, kalorična vrednost ter kemijska potreba po kisiku (KPK), biološka potreba po kisiku (BPK) in vsebnost dušika, katere smo merili s pomočjo NANOCOLOR® fotometra in primerjali ustreznost s predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki so v veljavi v Sloveniji. Pri tem smo ugotovili, da so ti parametri dosegli najboljšo vrednost pri končni obdelavi vodne faze oljno - vodne emulzije z vakuumskim uparevanjem.
Ključne besede: oljno-vodna emulzija, zamrzovanje/taljenje, flokulacija, ultrafiltracija, vakuumsko uparevanje
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1063; Prenosov: 92
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Vakuumsko indukcijsko taljenje
Franc Zupanič, 2007, strokovni članek

Opis: Pri vakuumskem indukcijskem taljenju talimo kovinske materiale z električno indukcijo v vakuumu. Postopek je primeren skoraj za vse kovinske materiale, prednostno pa se uporablja za primarno taljenje zlitin, ki vsebujejo zelo reaktivne elemente, saj zagotavlja njihov dober izkoristek ter ponovljivo doseganje načrtovane kemijske sestave. Prav tako je nepogrešljiv za visokotehnološko zahtevne zlitine, kjer se zahteva izredno majhna vsebnost plinov, lahko izparljivih elementov ter majhen delež nekovinskih vključkov. Kljub številnim dobrim stranem vakuumskega indukcijskega taljenja kakovost ulitkov po taljenju in litju ni zadostna pri najzahtevnejših rabah, zato se v teh primerih ulitki ponovno pretalijo (npr. z vakuumskim obločnim taljenjem, taljenjem z elektronskim curkom) in nato preoblikujejo.
Ključne besede: taljenje, kovinski materiali, taljenje zlitin, vakuumsko indukcijsko taljenje, električna indukcija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Interakcija modifikacijske zlitine AlTi5B1 s talino zlitine AlCu6PbBi
Franc Zupanič, Alojz Križman, Savo Spaić, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: V delu je raziskan potek taljenja in raztapljanja modifikacijske zlitine AlTi5B1 v talini zlitine AlCu6PbBi ter način njenega udrobnilnega delovanja. Taljenje in raztapljanje modifikacijske zlitine se prednostno začne na mestih dobrega kontakta med modifikacijsko in osnovno zlitino ter v področjih z nizkotaljivimi mikrostrukturnimi sestavinami v modifikacijski zlitini. Med raztapljanjem difundirata titan in bor iz modifikacijske zlitine v osnovno talino, baker in drugi elementi iz zlitine AlCu6PbBi pa v nasprotni smeri. Fazi Al3Ti in (TiAl)B2, ki se nahajata v prehodni coni, se raztapljata. Med strjevanjem nastanejo enakoosna kristalna zrna matrice [alfa]Al, ki so na meji AlTi5B1/prehodna cona velika od 10 do 30mikrom ter preko 1 mm v nedotaknjeni talini AlCu6PbBi. Hkrati z naraščanjem velikosti kristalnih zrn se spreminja tudi njihova morfologija od poligonalne k dendridni. V prehodni coni, v področjih z nadperitektično koncentracijo titana, večinoma sproži kristalizacijo faza Al3Ti, medtem ko v področjih s pod peritektično vsebnostjo titana kristalizacijski centri po vsej verjetnosti delci (Ti,Al)B2.
Ključne besede: metalurgija, taljenje, raztapljanje, udrobnjevanje, Al-Cu, AlTi5B1
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 538; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
Določanje tehnologije poobdelave lasersko taljenih kobalt-kromovih zlitin
Blaž Sobočan, 2016, diplomsko delo

Opis: Temelj diplomske naloge, je bilo določanje tehnologije poobdelave lasersko taljenih kobalt-kromovih zlitin. Skozi študije različnih poobdelav, kot so brušenje, struženje, poliranje, frezanje, sem se odločil, da se poglobim v postopek frezanja ter ugotovim kakšni parametri in orodja so najbolj primerni za poobdelavo kobalt-kromovih zlitin, narejenih s pomočjo 3D tiskanja. V samem začetku testiranj sem hotel preizkusiti lastnosti HSS frezalnih orodij, vendar pa sem takoj po prvih dveh testih ugotovil, da je nadaljevanje v tej smeri brezpredmetno, saj je bila obraba orodja enostavno prevelika. Nadaljnja testiranja so temeljila na orodjih iz karbidne trdine. Tu se je skozi teste izkazalo, da so takšna orodja primerna za poobdelavo kobalt-kromovih zlitin, saj ob ustreznih nastavitvah rezalnih parametrov ni bilo pretirane obrabe. Tako sklepam, da so tovrstna orodja tako ekonomsko in praktično opravičena za poobdelave kobalt-kromovih zlitin
Ključne besede: kobalt kromova zlitina, poobdelava, lasersko taljenje
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici