| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prepoznavanje in razvoj talentov v organizacijah v sloveniji
Tim Pičulin, 2020, magistrsko delo

Opis: Po vsem svetu so se v zadnjem desetletju organizacije, na različnih področjih, soočale z različnimi spremembami, ki so prisilile vodstvo organizacije v zamenjavo poslovnih in delovnih strategij. Poleg tega smo bili na različnih trgih priča novi hitro-rastoči tehniki in tehnologiji, ki je vplivala tudi na področje management talentov. Organizacije so se v tem času začele zavedati pomembnosti talenta med zaposlenimi, saj jim ti zagotavljajo konkurenčno in poslovno prednost. Vendar se morajo zavedati, da v veliko primerih sam talent ni dovolj, saj morajo pri tem imeti učinkovito zasnovan sistem upravljanja talentiranega kadra, da dosežejo tako kratkoročne kot dolgoročne zastavljene cilje organizacije. V vsaki fazi upravljanja talentov morajo imeti izbrane pravilne metode in strategije; učinkovit načrt izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja; in znati prepoznati in ohranjati talent. Namen dela je približati problematiko omenjenega področja, in sicer, prikazati težave, s katerimi se srečajo organizacije pri vsaki posamezni fazi – privabljanja, prepoznavanja, razvoja in zadrževanja talentov. Na podlagi tega smo opravili anketiranje različnih zaposlenih na različnih področjih, ki smo jo kasneje opisali in analizirali ter podprli z že opravljenimi mednarodnimi raziskavami. V teh raziskavah je sodelovala tudi Slovenija. K temu smo dodali tudi vzroke in posledice, ki so nastale zaradi nastale situacije. Na podlagi vsega tega smo na koncu podali nekatere predloge in rešitve za izboljšave pri upravljanju s talenti.
Ključne besede: management talentov, talent, prepoznavanje talentov, razvoj talentov, zadrževanje talentov.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

2.
Vloga šole pri razvijanju specifičnih talentov učencev na področju športa, kot jo zaznavajo učitelji in učenci
Saša Babšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Ključne besede: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 533; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 602; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Nejka Podplatan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Ključne besede: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Petra Mauko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev. Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Ključne besede: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 634; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Talent management kot metoda razvoja človeških virov
Lazar Pavić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent management kot eno izmed sodobnih metod razvoja človeških virov. Magistrsko delo obsega naslednja poglavja: uvod, teoretični del, empirični del, perspektivni del in sklep. V uvodnem delu magistrskega dela smo podrobnejše opisali področje in opredelili raziskovalni problem, predstavili smo namen, cilje in raziskovalne hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave kot tudi predvidene metode raziskovanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili najpomembnejša teoretična izhodišča s področja talent managementa. Cilj nam je bil predstaviti relevantna teoretična stališča glede talent managementa kot tudi managementa človeških virov in razvoja človeških virov. V magistrskem delu smo tudi poskusili odgovoriti na vprašanje, kdo je to talent, predstavili smo najpomembnejše pristope k talent managementu, vrste talent managementa, ključne aspekte in komponente talent managementa. Poskusili smo tudi ugotoviti, kakšen je odnos med talent managementom in drugimi metodami razvoja človeških virov. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v storitvenih podjetjih na območju Podravske regije v Sloveniji. Cilj je bil ugotoviti percepcijo človeških virov glede pomembnosti različnih dimenzij talent managementa, kot tudi ugotoviti oceno dejanskega stanja razvoja talent managementa v storitvenih organizacijah na območju Podravske regije. Hkrati smo želeli ugotoviti razlike v ocenah različnih dimenzij talent managementa (privabljanje talentov, razvoj talentov in ohranjevanje talentov) glede na sociodemografski profil. Ugotovili smo, da med ocenami pomembnosti in dejanskega stanja razvoja talent managementa obstajajo statistično značilne razlike. V perspektivnem delu magistrskega dela smo podali nekaj napotkov glede nadaljnjega razvoja talent managementa na območju Podravske regije kot tudi na območju celotne Slovenije. V sklepu magistrskega dela so strnjeno predstavljene najpomembnejše ugotovitve iz celotnega dela.
Ključne besede: talent management, management človeških virov, razvoj človeških virov, talent, človeški viri
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1552; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
PREPOZNAVANJE LIKOVNIH TALENTOV PRI LIKOVNI UMETNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Mišela Jeza, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Prepoznavanje likovnih talentov pri likovni umetnosti v osnovni šoli smo v uvodnih poglavjih odgovorili na vprašanji, kaj je nadarjenost in kako jo odkrivamo, predstavili smo značilnosti nadarjenih učencev, vzroke za učno neuspešne nadarjene učence in naloge ter vlogo učitelja na tem področju. Pomembnost učiteljeve vloge se v sodobnem poučevanju kaže tudi na področju dela z nadarjenimi učenci, zato je pomembno, da si učitelj pridobi ustrezna znanja, da je pri delu z nadarjenimi učenci motiviran, fleksibilen, pošten, samozavesten, ustrezno strokovno izobražen, kreativen in pripravljen za delo z nadarjenimi. Pri delu z nadarjenimi učenci ne smemo pozabiti tudi na starše in delo svetovalne službe na osnovni šoli. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanja, kaj je ustvarjalnost, katere vrste ustvarjalnosti poznamo, kaj je inteligentnost, likovni talent in kako na nadarjene učence vpliva motivacija. Na kratko smo opisali likovno izražanje in likovni razvoj učencev petega razreda, ker so učenci tega starostnega obdobja vključeni v empirično raziskavo. V empiričnem delu predstavljamo analizo likovnih izdelkov učencev 5. razreda iz sedemnajstih osnovnih šol, s katero smo spremljali dejavnike likovne ustvarjalnosti in ustreznost učiteljevega dela pri izbiri izdelkov potencialno likovno nadarjenih učencev. Rezultati raziskave kažejo, da so učenci ustvarjalni, vendar to ni edini kriterij, ki bi označeval likovno nadarjenega učenca. Učitelji so premalo seznanjeni s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, saj njihovo prepoznavanje likovno nadarjenih otrok ni dovolj zadovoljivo. Učitelji likovna dela učencev ocenjujejo preveč subjektivno. Morda obstaja mnogo učencev, ki so tudi ustvarjalni in nadarjeni pri likovni umetnosti, a so bili s strani učiteljev spregledani. Zanimivo bi bilo raziskati, kaj učitelji ocenjujejo in vrednotijo kot likovno ustvarjalno delo in s katerimi kriteriji si pri tem pomagajo.
Ključne besede: likovna nadarjenost, prepoznavanje likovne nadarjenosti, ustvarjalnost, likovna sposobnost in likovni talent.
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1614; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

8.
PRIMERJAVA MERITEV IZ ŠPORTNOVZGOJNIH KARTONOV Z REZULTATI NA TEKMAH V ALPSKEM SMUČANJU
Jan Debeljak, 2013, diplomsko delo

Opis: Tekmovalna pot otrok se pri alpskem smučanju začne zelo zgodaj, prav tako pritiski staršev, trenerjev in okolice. V želji po čim boljših rezultatih starši in trenerji pozabljamo, da se morajo otroci najprej zabavati, se učiti, odraščati v nekem pozitivnem vzdušju in šele nato tekmovati. Hitro se zgodi, da imajo rezultati na tekmovanjih preveliko težo. Čeprav imajo ti otroci željo uspeti v alpskem smučanju, je še mnogo drugih dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo nekomu uspel preboj v svetovni vrh ali ne. To razmišljanje nas je pripeljalo do tega, da smo vzeli znanje iz trenerskega poklica, ga združili s študijskim znanjem in s pomočjo mentorja raziskali, ali obstaja povezanost med rezultati športno-vzgojnih kartonov in rezultati na tekmah v alpskem smučanju. Ugotovili smo, da je pri dekletih to povezanost mogoče zaslediti, pri fantih pa tega ne moremo trditi, kajti že pri našem majhnem vzorcu je vse preveč različnih rezultatov.
Ključne besede: alpsko smučanje, športno-vzgojni karton, talent
Objavljeno: 23.09.2013; Ogledov: 1008; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (737,27 KB)

9.
NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEV
Ingrid Zobec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije. V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, nadarjenost, glasbeni talent, glasbena ustvarjalnost, značilnosti glasbeno ustvarjalnih, psihološke značilnosti, socialne značilnosti
Objavljeno: 15.02.2013; Ogledov: 1913; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
VLOGA TER SODELOVANJE STARŠEV PRI IZOBRAŽEVANJU GLASBENO IN PLESNO TALENTIRANIH OTROK
Ana Tina Petkovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnih izhodišč želeli predstaviti pomen, ki ga imata sodelovanje ter vključevanje staršev v proces izobraževanja glasbeno-plesno talentiranih otrok. Glasba in ples imata pri vzgoji otrok neprecenljivo vlogo, saj prispevata k uresničevanju široke palete vzgojno-izobraževalnih ciljev. Glasbene in plesne izkušnje spodbujajo otrokovo izražanje čustev ter izostrijo zavedanje in opažanje čustev drugih. Družina je tista, ki prva ustreže otrokovi želji po plesnem in glasbenem izražanju, zato smo se v nalogi najprej osredotočili na pomen družine, ki je nepogrešljiv dejavnik otrokovega razvoja. Pojasnili smo naloge družine, oblike družin ter družinska vzgojna sredstva. Nato smo opredelili pojem glasbene in plesne talentiranosti, kdo so talentirani otroci, kako jih prepoznamo, kakšne so njihove značilnosti in potrebe ter kakšno vlogo imajo starši pri razvoju otrokove talentiranosti. Predstavili smo tudi Glasbeno šolo Gornja Radgona kot institucijo, ki izobražuje glasbeno in plesno talentirane otroke. Delo z umetniško nadarjenimi otroki zahteva posebne didaktične pristope, ključna pa je vloga staršev kot soudeležencev v izobraževalnem procesu. Otrok potrebuje čustveno podporo staršev, na katero se lahko zanese ne glede na svoje uspehe in neuspehe. Staršem in učiteljem je skupni cilj uspeh otroka, zato je pomembno, da se vzpostavi kakovostni sodelovalni odnos in komunikacija med domom in šolo – starši in učitelji. V nalogi smo predstavili formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in domom in kako se te konkretno uresničujejo na Glasbeni šoli v Gornji Radgoni.
Ključne besede: Talent, plesna talentiranost, glasbena talentiranost, sodelovanje, družina, Glasbena šola Gornja Radgona.
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2481; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici