| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Taksonomska opredelitev ocetnokislinskih bakterij Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429
Leon Marič, 2020, magistrsko delo

Opis: Iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo jabolčnega kisa smo v okviru projekta PKP osamili nove seve ocetnokislinskih bakterij. Analiza njihovih medgenskih regij 16S-23S rDNA je odkrila tri seve (Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429), ki potencialno predstavljajo nove bakterijske vrste. V tem delu smo z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi pregledali njihove lastnosti z namenom, da ugotovimo njihov taksonomski položaj med ostalimi referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij. V fenotipsko analizo smo uvrstili tudi vse referenčne seve iz rodu Komagataeibacter. Fenotipska preiskava je obsegala opazovanje morfologije kolonij, barvanje po Gramu, katalazni in oksidazni test, sposobnost sinteze celuloze in oksidacije ocetne kisline, identifikacijo posameznih vrst glukonskih kislin, analizo celokupnih maščobnih kislin, rast na različnih virih ogljika, rast v prisotnosti 30 % glukoze, sposobnost uporabe N iz (NH4)2SO4 ob prisotnosti različnih virov ogljika, rast brez etanola in ocetne kisline, rast ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola in različnih koncentraciji ocetne kisline ter rast v anaerobnih in aerobnih razmerah. Za sev Komagataeibacter sp. AV429 smo preverili tudi rast brez ocetne kisline, rast na acetatu pri pH 2,5, rast v prisotnosti etanola in laktata, rast na gojišču AE brez glukoze ter sposobnost uporabe različnih virov ogljika. Vsem sevom smo pregledali nukleotidna zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA ter celotna genomska zaporedja. Ugotovili smo, da je genomsko zaporedje seva Komagataeibacter sp. AV382 najbolj podobno vrsti Komagataeibacter kakiaceti (ANIb 88,73 %) in seva Komagataeibacter sp. AV436 vrsti Komagataeibacter xylinus (ANIb 91,55 %). Na podlagi fenotipskih lastnosti lahko sev Komagataeibacter sp. AV382 razlikujemo od ostalih vrst rodu Komagataeibacter po tem, da producira 2-keto in 5-ketoglukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze in ne sintetizira celuloze. Sposoben je uporabiti N iz (NH4)2SO4 v prisotnosti manitola na gojišču Hoyer-Frateur in Asai. V tekočem gojišču ne oblikuje biofilma, ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola pa tolerira do 5 % ocetne kisline. Sev Komagataeibacter sp. AV436 lahko na podlagi fenotipskih lastnosti od ostalih vrst rodu Komagataeibacter razlikujemo po tem, da sintetizira celulozo, tvori 2-keto in 5 keto-glukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, vendar ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze. Ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola tolerira do 5 % ocetno kislino. Sev Komagataeibacter sp. AV429 je po analizi genomske sekvence pokazal največjo podobnost z vrsto Gluconacetobacter entanii (ANIb 98,02 %), a njegove fenotipske lastnosti se od referenčnega seva znatno razlikujejo. Glede na zgornje rezultate predlagamo uvrstitev sevov Komagataeibacter sp. AV382 in Komagataeibacter sp. AV436 v novi vrsti znotraj rodu Komagataeibacter.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, kis, rod Komagataeibacter, taksonomija
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Modeli upravljanja s kakovostjo podatkov in simulacije vrednotenja kakovosti podatkov
Amadeja Bratuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Prodiranje podatkovno gnanih storitev v organizacije prinaša poleg novih poslovnih procesov, možnosti in priložnosti tudi vrsto izzivov. Kakršnokoli na podatkih utemeljeno modeliranje ima lahko podlago le v kakovostnih, realno stanje natančno odsevajočih podatkih. V magistrskem delu je predstavljen model, ki s spremljanjem kakovosti podatkovnih virov omogoča njihovim upravnikom pridobiti informacije o kakovosti posameznih podatkovnih tokov, kar jim posledično pomaga pri odpravljanju nepravilnosti in dvigu njihove kakovosti. Modeli kakovosti podatkov iz literature lahko vključujejo kar več deset kategorij kakovosti, med katerimi so najpogosteje uporabljene popolnost, rednost, usklajenost in natančnost. Vsaka kategorija kakovosti ima definirana različna preverjanja oz. validacije, s pomočjo katerih se šteje ali kako drugače analizira meritve, ki ne izpolnjujejo pogojev te kategorije kakovosti in tako se pridobi kazalnike kakovosti podatkov. Predstavljen je tudi taksonomski pregled omenjenih kategorij kakovosti, področij, na katerih se uporabljajo, ter kriterijev za primernost njihove uporabe. Model in indikatorji kakovosti so ilustrirani s primerom vrednotenja kakovosti podatkov za potrebe napovedovanja proizvodnje sončnih elektrarn. Rezultati kažejo na to, da delež nekakovostnih podatkov občutno vpliva na napake pri napovedovanju fotovoltaične proizvodnje električne energije. Pomembno se zdi izpostaviti, da je dodana vrednost magisterija koncept vrednotenja modelskih napak in samostojno dodana preverjanja ter opis modela kazalnikov kakovosti, kar se je razvijalo in dopolnjevalo skozi več uspešno izpeljanih projektov na to temo.
Ključne besede: Model kakovosti podatkov, dimenzije kakovosti podatkov, kazalniki kakovosti, osamelci, taksonomija, Monte Carlo simulacija, vrednotenje napak, napovedovanje proizvodnje električne energije.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Napovedovalni model proizvodnje energije v digitalnem dvojčku sončne elektrarne
Lea Zajc, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava koncept digitalnega dvojčka in predstavi implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne s tehnologijo napovedovanja proizvodnje električne energije. Implementiranih je pet metod napovedovanja s poudarkom na metodi naključnih gozdov. Delo je razdeljeno v šest poglavij. Prvo poglavje definira koncept digitalnega dvojčka in opiše njegove glavne procese. Navedejo se namen in primeri uporabe. Drugo poglavje predstavi napovedovanje proizvodnje sončne elektrarne s fotonapetostnimi celicami. Opisan je proces pretvorbe sončne energije v električno. Našteti in opisani so vplivi na proizvodnjo sončne elektrarne, definirani sta atmosferska in električna formula za izračun električne energije v nekem času t. Opisane so metode za napovedovanje proizvodnje električne energije: posplošena linearna regresija, metoda podpornih vektorjev in avtoregresija. Definirana je formula za napoved proizvodnje električne energije z vključenimi lastnostmi sončne elektrarne in nekaterimi vremenskimi podatki, kar predstavlja fizikalni model. V tretjem poglavju je podrobneje predstavljeno delovanje naključnih gozdov in primeri uporabe, kjer se na začetku omeni odločitvena drevesa, s pomočjo katerih je izpeljana definicija naključnih gozdov. Četrto poglavje predstavi taksonomijo problemov in metod napovedovanja elektroenergetskih količin, v tabelo so dodane nove taksonomske enote, primerjave med tehnikami napovedovanja so uvrščene v izdelano taksonomijo, razširi se graf primerjav. Peto poglavje prikaže implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne FERI, predstavijo se vhodni parametri senzorjev, ostali vhodni podatki ter podatki, ki bi jih bilo smiselno pridobiti in vključiti. Opisana je integracija digitalnega dvojčka s sončno elektrarno. V analitiki digitalnega dvojčka je, s pomočjo zgledov, predstavljena uporaba metod napovedovanja. V zadnjem poglavju so definirani pogreški za primerjavo modelov, sledijo razlage rezultatov posameznih modelov polurne napovedi. Na koncu so modeli med sabo primerjani glede na novo definiran pogrešek E-MAPE, ki je konsistenten s standardno uporabljenim pogreškom M AE, razen pri primerjavi rezultatov avtoregresije in posplošene linearne regresije.
Ključne besede: digitalni dvojček, sončna elektrarna, napovedovanje, naključni gozd, podporni vektorji, posplošena linearna regresija, avtoregresija, fizikalni model, taksonomija
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 441; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
Kako učenci v 9. razredu razumejo in uporabljajo znanje o grafih pri reševanju nalog iz kemije
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vse možne načine razmišljanja, razumevanja in povezovanja pojmov šolarjev v osnovnih šolah glede uporabe znanj o grafih pri kemiji. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci uspešno prenesejo znanje, povezano z grafi funkcij, in ali znajo stroge matematične definicije uspešno uporabiti pri kemijskih ter realnih življenjskih primerih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskavi, je fenomenografija z intervjujem ob pisnem reševanju nalog, kjer je sodelovalo 30 učencev devetih razredov osnovnih šol iz šestih različnih oddelkov. Končna analiza je pokazala, da lahko rezultate razvrstimo v matematični in naravoslovni sklop. Pri matematičnem sklopu je šlo za sedem kategorij znanja z več podkategorijami, prav tako smo tudi pri naravoslovnem oziroma kemijskem sklopu uporabili sedem kategorij s podkategorijami. Učenci so bili tako pri enostavnejših primerih uspešni v približno 50-odstotkih. Težji primeri, po Gagneju problemskega znanja, pa učencem povzročajo nekaj več težav in je razumevanje zato slabše. Pri raziskavi smo naleteli na neskladje v učnih načrtih glede vpeljave termina neodvisne in odvisne spremenljivke, ki ga predstavimo in priporočamo, da se čimprej odpravi. Po odpravi neskladja bodo učitelji naravoslovnih in kemijskih vsebin imeli na področju grafov lažje delo, saj bodo učenci to znanje prenesli iz matematičnega področja in ga pri kemiji nadgradili. Učiteljem priporočamo, naj namenijo več pozornosti razumevanju grafov ne le izrisu in uporabi grafov kot ilustracij.
Ključne besede: osnovna šola, matematika, kemija, graf, funkcija, spremenljivka, fenomenografija, intervju, Gagnejeva taksonomija, učni načrt, kategorije razumevanja grafov
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 424; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

5.
Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol
Anja Dolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti. Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja.
Ključne besede: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 769; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

6.
Učbeniška gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije
Janja Milošič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Učbeniška gradiva za pouk naravolovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo naravoslovni sklop (opisani so naravoslovje, njegova področja in vede, vertikala naravoslovja v osnovni šoli, pridobivanje naravoslovnih kompetenc skozi naravoslovne vsebine, naravoslovna pismenost in pomen zgodnjega naravoslovja), psihološki sklop (predstavljene so psiho-fizične lastnosti devet- in desetletnikov) in didaktični sklop (predstavljeni so pouk glede na Bloomovo taksonomijo ciljev ter gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole). V empiričnem delu sta predstavljena analiza učnega načrta za naravoslovje in tehniko ter analiza Sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjenih učbeniških kompletov za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu (v šolskem letu 2016/2017) po Bloomovi taksonomiji. Ugotovljeno je, da učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011) vsebuje cilje vseh taksonomskih stopenj po Bloomu, vendar premalo poudarja enakomerno razporeditev ciljev s stališča Bloomove taksonomije. Prav tako so rezultati analiz pokazali, da v učbeniških kompletih za naravoslovje in tehniko v četrtem razredu (potrjenih za šolsko leto 2016/2017) prevladujejo cilji nižjih taksonomskih stopenj po Bloomu in da se v gradivih, katerih soavtor je specialni didaktik s področja naravoslovja, pojavi večja razpršenost ciljev s stališča Bloomove taksonomije.
Ključne besede: naravoslovje, Bloomova taksonomija, učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011), učbeniški kompleti, 4. razred
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1083; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

7.
Integrirani avtoregresijski modeli s premikajočimi sredinami za napovedovanje porabe električne energije
Matic Tajnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo pristopov različnih tehnik k napovedovanju porabe električne energije. Delo je razdeljeno na pet poglavij. V prvem poglavju so predstavljene tehnike modeliranja, ki so potrebne za razumevanje opravljenih analiz in nadaljnih primerjav, to so: večstopenjska linearna regresija, metoda podpornih vektorjev, naključni gozd in mehka logika. Pregledu metod modeliranja sledi poglavje, kjer so predstavljeni indeksi kakovosti modelov. Razdeljeni so v pet podpoglavij: napake, determinacijski koeficient, popravljen determinacijski koeficient, statistični F-test in informacijski kriteriji. V tretjem poglavju so podrobno predstavljeni in razčlenjeni integrirani avtoregresijski modeli premikajoče sredine (ARIMA). Naprej je predstavljena avtokorelacija in njene funkcije, sledi definicija stacionarnosti in diferenciranja časovne vrste, predstavljeni so sezonski ARIMA modeli, na koncu sledijo koraki Box-Jenkins metodologije za izgradnjo ARIMA modelov. V četrtem poglavju je povzeta uporaba taksonomije, izdelana je razširitev taksonomije napovedovanja v elektrogospodarstvu, predstavljena je obdelana literatura in prikaz taksonomskih enot, ki so bile vsebovane v njej. Poleg taksonomskih enot so za obravnavano literaturo predstavljeni grafi primerjav tehnik modeliranja. V zadnjem poglavju so predstavljeni izračuni in primerjava rezultatov natančnosti modelov za napovedovanje. Najprej je predstavljena lastna časovna vrsta, sledi konstrukcija ARIMA modela po Box-Jenkins metodologiji in kasneje še modelov AutoARIMA (funkcija, ki samostojno določi parametre modela), multiple linearne regresije (MLR) in metode podpornih vektorjev (SVM). Na koncu poglavja so prikazane analize primerjav med modeli glede na dolžino in odmik učnega obdobja. Primerjani so tudi modeli za 12 urno napovedovanje.
Ključne besede: napovedovanje, linearna regresija, naključni gozd, podporni vektorji, ARIMA modeli, taksonomija, mehka logika, informacijski kriteriji.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1837; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

8.
Tekmovanje FIRSTae LEGOae League (FLL)
Branko Vizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem načrtoval pripravo na tekmovanje FIRST® LEGO® League. Osredotočil sem se na didaktični vidik priprave učencev na tekmovanje. V diplomski nalogi sem načrtoval celotni postopek priprave ekipe. Posamezne izobraževalne cilje sem klasificiral s pomočjo Bloomove taksonomije. Prvi del diplomske naloge vsebuje teoretične osnove klasifikacije izobraževalnih ciljev, vlogo mentorja, opis tekmovanja in opis LEGO® MINDSTORMS® EV3. V drugem delu sem na praktičnem primeru opisal posamezni sklop priprave ekipe učencev za tekmovanje.
Ključne besede: FLL® tekmovanje, robotika, Bloomova taksonomija, sodelovalno učenje, FLL® vrednote, FLL® projekt, FLL® tekma robotov
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1434; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

9.
MODEL USPOSABLJANJA UČITELJEV TEHNIKE V OSNOVNI ŠOLI GORICA VELENJE
Jernej Herman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili problem, ki ga povzroča pomanjkanje primernega usposabljanja osnovnošolskih učiteljev predmeta tehnika in tehnologija. Predstavili smo okoliščine odvijanja pouka, opozorili na težave in neskladja v letnih delovnih načrtih in pričakovanja snovalcev kurikuluma. V prvem delu smo prikazali osnove, na katerih sloni struktura izobraževanja v Republiki Sloveniji s pripadajočo psihologijo, filozofijo in didaktiko. V drugem delu smo se posvetili izdelavi takšnega modela usposabljanja, ki bi pokrival potrebe usposabljanja tega področja. Uporabili smo že uveljavljene modele usposabljanja. Kombinirali smo njihove sestavine in sestavili dva, po našem mnenju ustreznejša programa. Priredili smo ju za dva primera vsebin učnega načrta. Vanju smo vgradili tisto, kar smo do sedaj pogrešali. Želimo, da bo naloga v pomoč snovalcem programov, ki jih resnici na ljubo trenutno ni.
Ključne besede: Usposabljanje, učenje, modeli usposabljanja, taksonomija, andragogika
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 962; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

10.
Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku Tehnike in tehnologije
Anže Boh, 2016, diplomsko delo

Opis: Preverjanje znanja je del vrednotenja, na podlagi katerega sprejemamo odločitve, ki nas usmerjajo k neprestanim izboljšavam v učnem procesu. Koristnih informacij o znanju sta deležna tako učitelj kot učenec. Poleg informativne vloge ima preverjanje znanja še eno pomembno lastnost – motiviranje učenca in potrjevanje njegovih sposobnosti. Diplomsko delo Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku tehnike in tehnologije je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega teoretični pregled področja preverjanja znanja – dotaknemo se preverjanja in ocenjevanja znanja, Bloomove taksonomije, oblik preverjanja znanja, različnih tipov vprašanj, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli … Drugi del obsega praktično zasnovo naprednega spletnega sistema za preverjanje znanja. Poleg zasnove sistema in opisa delovanja aplikacije navajamo tudi primere nivojsko razdelanih nalog, ki bi bile praktično uporabne pri preverjanju znanja s tovrstnim sistemom.
Ključne besede: znanje, preverjanje znanja, elektronsko preverjanje znanja, Bloomova taksonomija, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), Tehnika in tehnologija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici