| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu
Suzana Kužnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 113; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (420,30 KB)

2.
Varovani podatki in informacijska varnost v državnem organu
Matevž Petavar, 2019, diplomsko delo

Opis: Varovani podatki, ki se masovno pridobivajo in obdelujejo v procesih znotraj državnih organov, kamor sodi tudi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), kot so osebni podatki, tajni podatki, davčna tajnost in poslovna skrivnost, so izpostavljeni velikemu tveganju za razkritje in zlorabo. Zato je izrednega pomena informacijska varnost in definirani postopki varovanja posameznih podatkov ter predpisani posamezni ukrepi in načini varovanja podatkov. S tega vidika je je predmet raziskovanja v zaključnem delu ugotavljanje zadostne učinkovitosti politike informacijske varnosti znotraj organa FURS, ustreznost zagotavljanja varovanja podatkov in ter ustreznost posameznih ukrepov za dosego varnosti podatkov. V nalogi je raziskano ali imajo v izbranem državnem organu razdelane definicije glede namenov obdelave osebnih podatkov in ali imajo predpisane določene obveznosti kot upravljalci in obdelovalci varovanih podatkov. Z vidika pravne ureditve poslovne skrivnosti, ki zavezuje tudi FURS, je v nalogi predstavljen problem ureditve temelja poslovne skrivnosti v Sloveniji ter primerjava ureditve poslovne skrivnosti z izbranimi državami ter na tej podlagi je opravljena preveritev ali je Slovenija implementirala v svojo zakonodajo Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.
Ključne besede: diplomske naloge, varovani podatki, zloraba podatkov, obdelava podatkov, davčna tajnost, informacijska varnost
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 331; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev
Matej Koželj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev temelji na izhodišču, da je zaupanje bistveni del razmerja med zdravnikom in bolnikom. Bolniki se lahko zaradi pomanjkanja zaupanja začnejo izogibati zdravljenju ali zdravniku zaupajo premalo potrebnih informacij za uspešno zdravljenje. Dolžnost varovati poklicno skrivnost, ki je opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah, je tesno povezana s poklicno etiko. Za poklicno skrivnost se šteje informacija, ki jo zdravnik pridobi med opravljanjem svojega poklica. Načela medicinskega kodeksa zdravnika ne vežejo, če za skrivnost izve zasebno ali po naključju. Sodoben zdravstveni sistem brez zbirke velikega števila medicinskih podatkov v računalniških sistemih ne bi mogel delovati, saj prav te pospešujejo delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema. Za zbiranje medicinskih podatkov je potrebna dosledna uporaba varnostnih ukrepov, kar mora izhajati iz nacionalne zakonodaje (Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah) in zakonodaje Evropske unije. Maja 2016 je Evropska unija sprejela novo Splošno uredbo 2016/679 o varovanju osebnih podatkov (z angleško kratico GDPR), ki je stopila v veljavo 25. 5. 2018. Uredba zagotavlja pacientom več pravic, predvsem da so bolje obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov, na drugi strani pa nalaga več odgovornosti subjektom, ki upravljajo osebne podatke. Nacionalni informacijski sistem eZdravje omogoča veliko pozitivnih rešitev za učinkovito obdelavo pacientovih podatkov, vendar je treba opozoriti na možnost zlorab znotraj sistema. V magistrskem delu bodo analizirani bistveni elementi podanih iztočnic in zaključne ugotovitve glede na opravljeno raziskavo predmetne tematike.
Ključne besede: medicinska tajnost, zdravniška skrivnost, zasebnost pacienta, varstvo osebnih podatkov pacientov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o pacientovih pravicah, GDPR, eZdravje
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2105; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
URESNIČEVANJE ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI AGENCIJI
Mateja Dražnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja se uresničuje ustavna pravica državljanov do vpogleda delovanja državnih organov in nadzor nad njihovim delovanjem. Tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je kot samostojna vladna služba zavezana spoštovati določila ZDIJZ in prosilcem omogočiti vpogled v informacije javnega značaja. Sama narava obveščevalnega dela temelji na načelu tajnosti delovanja in na tajnosti dokumentov kar omejuje dostop do informacij. Javnost, ki postaja zaradi tehnološkega razvoja, kamor spada tudi razvoj svetovnega spleta vse bolj informirana, se sklicuje na interes javnosti razkritja informacij, ki je močnejši od stopnje tajnosti, s katero želijo obveščevalne službe prikriti določene nepravilnosti in tako zlorabijo tajnost za druge interese. Javni interes postaja v razvoju demokracije pomemben pojem in predstavlja tudi izjemo, ki dovoljuje dostop do informacij javnega značaja.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, informacija javnega značaja, prost dostop do informacij, javni interes, Informacijski pooblaščenec, tajnost, nacionalna varnost, nadzor, transparenstnost.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 634; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
JAVNO RAZKRIVANJE PODATKOV DAVČNIH DOLŽNIKOV
Tina Logar, 2016, magistrsko delo

Opis: Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2013, je uvedla javno objavo seznama davčnih neplačnikov. V magistrski nalogi je predstavljena analiza primerjalno-pravne ureditve javne objave seznama davčnih dolžnikov in sodne prakse na tem področju. Javna objava podatkov o zavezancih za davek, ki so fizične osebe in ne opravljajo dejavnosti, pomeni poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do enakega varstva pravic. Država je tako sprejela odločitev, da je potrebno javnemu interesu dati prednost pred posameznikom-davčnim neplačnikom, katerega podatki so bili prej varovani z davčno tajnostjo. Država želi z javno objavo podatkov o posameznih davčnih neplačnikih spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno plačilo davčnih obveznosti. Država bi lahko ravnala drugače in s svojim ukrepom manj invazivno posegla v zasebnost posameznika ter v pravico do enakega varstva pravic. Javna objava davčnih neplačnikov, ki davčni upravi več kot 90 dni dolgujejo najmanj 5000 evrov, ni nujen in primeren ukrep za dosego namenov, zaradi katerih je bil sprejet, poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov pa tudi ni sorazmeren z (neobstoječimi) pozitivnimi učinki javne objave seznama davčnih dolžnikov. Zakonodajalec bi moral predpisati, da se javno lahko objavijo samo podatki o davčnih dolžnikih iz pravnomočnih odločb davčnega organa. O nameri javne objave podatkov davčnih dolžnikov in o podatkih, ki bodo javno objavljeni na spletnih straneh davčnega organa, bi moral biti davčni dolžnik predhodno tudi obveščen. V nalogi je predstavljena problematika objave osebnih podatkov o davčnih dolžnikih na svetovnem spletu tudi z vidika omejitve informacijske zasebnosti in možnosti posameznika, da izpodbija napačno objavljene podatke ali zahteva njihov umik. Sporna je tudi objava davčnih dolžnikov na seznamu davčnih neplačnikov v primeru odložene davčne izvršbe in v primeru podane vloge za obročno odplačilo dolga v največ treh obrokih, ki jo davčni organ v vseh primerih odobri. Glede na visok znesek skupnega davčnega dolga pa bi morala država narediti več za to, da je davčni sistem učinkovit, kar vključuje učinkovito pobiranje davkov in uspešnost davčnega organa pri izterjavi davka.
Ključne besede: osebni podatek, razkritje podatkov, seznam davčnih neplačnikov, davčna tajnost, človekove pravice
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 969; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

6.
MEDNARODNI UKREPI IN SPORAZUMI V BOJU PROTI BANČNI TAJNOSTI
Marko Urošević, 2016, magistrsko delo

Opis: Konec prejšnjega tisočletja so se začele številne mednarodne aktivnosti in iniciative, ki so iskale rešitev za težavo glede netransparentnosti podatkov v globalnem pogledu, konkretneje težavo, ki izhaja iz varovanja zaupnih bančnih podatkov. Varovanje bančnih podatkov, kot eden izmed pogojev za opredelitev tajnih jurisdikcij, je tesno povezano z davčno utajo, zato je bančna tajnost ena izmed aktualnejših tem v boju proti finančnemu kriminalu. Globalni razvoj omogoča enostaven pretok kapitala izven države rezidentstva davčnih zavezancev, s tem pa onemogoči učinkovit finančni nadzor. Posledica tega je, da velika količina denarja ostane neobdavčena, kar še poglablja problem v času gospodarske krize in po njej. Bančna tajnost je problem, ki zahteva usklajeno ravnanje na nacionalni ravni, ravni Evropske unije in globalni ravni. S sodelovanjem Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil v zadnjih letih v boju proti varovanju bančnih podatkov storjen velik napredek, skupaj z Združenimi državami Amerike pa jim pripisujemo največ zaslug, da je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih postala nov globalni standard. Za lažje razumevanje instituta bančne tajnosti bo v prvi vrsti predstavljeno, kakšen način varovanja bančnih podatkov poznamo v Sloveniji in v katerih primerih lahko pride do razkritja zaupnih bančnih podatkov, ki veljajo za bančno tajnost. Razen specifičnih določb o varovanju zaupnih bančnih podatkov so izpostavljene tudi izjeme, kdaj lahko pride do razkritja bančnih podatkov in kdo ter na kakšen način lahko dostopa do njih. Bančna tajnost ni absolutna kategorija in varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more prikrivati morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi. Kljub temu, da zakonodaja ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti in dostopa do bančnih podatkov s strani drugih organov, smo bili priča določeni meri nejasnosti pri razkritju bančnih podatkov, ki bo obravnavana v nalogi. Slovenska zakonodaja, ki ureja varovanje zaupnih bančnih podatkov, ne vpliva na (ne)transparentnost podatkov v kontekstu mednarodne izmenjave informacij, saj je prilagojena izvajanju mednarodne izmenjave bančnih podatkov, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov in evropskega pravega reda. Za primer nasprotja tranparentnosti podatkov v okviru mednarodne izmenjave informacij smo izpostavili primer Švice in Kajmanskih otokov. Švica je država, za katero velja sinonim bančne tajnosti in varovanja podatkov, ki izhajajo iz zaupnega razmerja med banko in njenimi komitenti. Ne glede na to, da je Švica skozi leta popuščala mednarodnemu pritisku in pristala k podpisu mednarodnih sporazumov, ki opredeljujejo mednarodno izmenjavo informacij, je praviloma ohranila anonimnost njenih bančnih komitentov skozi določene posebnosti, ki močno vplivajo na učinkovitost izvajanja sporazumov. Kajmanski otoki po drugi strani veljajo za eno izmed davčnih oaz, ki je poznano kot čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibskem otočju. Otočja, ki sicer spadajo pod britansko krono, so relativno neodvisna od Združenega kraljestva in imajo svoj pravni sistem ter sodno, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Za razliko od razvitih offshore finančnih centrov, kot je Švica, davčne oaze predstavljajo drug problem pri mednarodni izmenjavi podatkov. Takšne države ne poznajo in ne pobirajo davka od dohodka, kapitalskih dobičkov, dobička pravnih oseb ali drugih davkov, zato pogosto tudi nimajo informacij, ki so predmet izmenjave po mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij za davčne namene. Kljub temu, da slovenska zakonodaja strmi k odpravi bančne tajnosti, smo lahko priča okrnjeni učinkovitosti pri izvajanju davčnih postopkov in preiskovanju kaznivih dejanj na podlagi prejetih informacij. Informacije, ki se izmenjujejo na podlagi sporazumov in evropskih direktiv, so praviloma uporabne le za davčne zadeve, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za preiskovanje...
Ključne besede: bančna tajnost, mednarodna izmenjava informacij, tajne jurisdikcije, davčne oaze, enoten standard poročanja, OECD Model, davčne utaje,
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 995; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Predstavitev pomena tajnosti podatkov in avtomatične izmenjave podatkov kot orodja boja proti davčnim utajam
Jasmina Jevtić Peruš, 2015, magistrsko delo

Opis: Offshore področja v najrazličnejših pojavnih oblikah so v sodobnem mednarodnem poslovanju postala sinonim za izogibanje plačilu davka in davčne utaje. Kot kažejo ocene v teh področjih skritega premoženja in do sedaj razkrite sheme delovanja preko njih, človeška domišljija pri zniževanju davčnih obremenitev skorajda ne pozna meja. Tradicionalno je najpomembnejšo spodbudo za poslovanje preko tovrstnih področij predstavljala izredno nizka davčna obremenitev, v zadnjih letih pa se kaže trend naraščanja pomembnosti varovanja anonimnosti uporabnikov in zavračanja meddržavne izmenjave informacij. Poslovanje preko offshore področij spodkopava suvereno pravico nacionalnih držav do obdavčitve premoženja in dohodkov njenih rezidentov, kar posledično vodi v nižje javnofinančne prihodke in nepravično porazdelitev davčnih bremen. Avtomatična izmenjava informacij za davčne namene je institut mednarodnega sodelovanja, za katerega se zdi, da bo lahko v prihodnje zmanjšal privlačnost offshore področij in davčnih utaj preko njih. Prvi del tega dela je namenjen predstavitvi značilnosti sodobnih offshore področij, njihovih uporabnikov in ocen v njih skritega premoženja. V nadaljevanju opišemo različne sheme, ki se uporabljajo za izogibanje plačevanja davkov preko njih in proučimo vlogo tajnosti podatkov v tem procesu. Drugi del magistrskega dela je namenjen analizi dosedanjega boja proti davčnim utajam in podrobnejši predstavitvi potencialnih učinkov avtomatične izmenjave informacij za davčne namene. Tako sta v tretjem poglavju predstavljena izmenjava informacij na zahtevo in institut prostovoljnega razkritja. Četrto poglavje je namenjeno obstoječim modelom avtomatične izmenjave podatkov, peto in šesto poglavje pa v celoti novemu standardu CRS (Skupni standard poročanja), ki ga je razvil OECD in ki bo v prihodnjih letih postal globalno sprejet standard za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene.
Ključne besede: offshore, davčne oaze, avtomatična izmenjava informacij, tajnost podatkov, CRS standard.
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 1047; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
Varovanje informacij davčne tajnosti v Finančni upravi
Zaviša Baraga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema predstavitev normativno pravne ureditve varovanja informacij in podatkov, ki imajo naravo tajnosti. V Finančni upravi RS govorimo o davčni tajnosti zavezancev za davek. Tehnološki razvoj, vse hitrejši tempo življenja, poslovno in socialno okolje davčnih zavezancev od davčnega organa zahtevajo odzivnost in hitro ukrepanje. Hkrati pa je v prvi vrsti potrebno zavarovati pravice posameznikov in poslovnih subjektov (davčnih zavezancev). Ogrožanje informacijskega sistema in s tem morebitno oškodovanje davčnih zavezancev je nekaj vsakdanjega. Finančna uprava RS kot državna institucija mora imeti celostno urejeno politiko varovanja informacij in podatkov, ki so davčna tajnost. V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja vidik človeškega faktorja in njegov vpliv na varovanje informacij in podatkov. Poleg ogrožanja informacijskega sistema z napadi, kot so virusi, črvi, logične bombe, trojanski konji itd., je človek ključni faktor ogrožanja in razkrivanja podatkov, ki so davčna tajnost. Ali se zaposleni dovolj zavedajo pomembnosti varovanja podatkov, posledično pa varstva pravic davčnih zavezancev in kako izvajajo politiko varovanja osebnih podatkov, se je ugotavljalo z anketnim vprašalnikom.
Ključne besede: davčna tajnost, podatki, varstvo podatkov, osebni podatki, neprekinjeno poslovanje, informacijska varnost, finančna uprava, FURS, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 959; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

9.
NAČELO DAVČNE TAJNOSTI V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Marko Mulec, 2015, diplomsko delo

Opis: Davčna tajnost je v času finančne krize, ki je napočila v 21. stoletju, dobila drugačen pomen kot pred krizo. Prišlo je do nekaterih sprememb, kjer so se tehtale pravice posameznika, družbe in države. Tako ni bilo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Zato je prišlo do sprememb. EU je za lažjo izmenjavo podatkov v zvezi z davki sprejela direktivo 2011/16/EU . Prav tako se je spremenila slovenska nacionalna zakonodaja, ki je iz Zakona o davčnem postopku in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F), sprejela javno objavo zavezancev, ki ne predlagajo obračunov in neplačnikov davkov . To so le nekatere spremembe, ki vplivajo na drugačno razumevanje davčne tajnosti. Slovenska zakonodaja ureja davčno tajnost z več različnimi zakoni, kot so Zakon o davčnem postopku , Zakon o varstvu osebnih podatkov , Zakon o finančni upravi in še z drugimi zakoni. Podatki, ki se obravnavajo za potrebe davkov, so varovani z davčno tajnostjo. Teh podatkov brez privoljenja davčnega zavezanca ne sme razkriti noben zaposlen na davčnem organu in ne drugo osebje, ki sodeluje z davčnim organom. Izjeme tega pravila so določena v zakonu. Kljub temu pa so ta določila v zakonu kršena, dokaz je vedno več objav podatkov davčne tajnosti v javnosti s pomočjo medijev, brez privolitve zavezancev in drugih subjektov.
Ključne besede: davčna tajnost, davčni postopek, OECD, varovanje podatkov, bančna tajnost, izmenjava podatkov, razkritje podatkov;
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1000; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (724,99 KB)

10.
(Ne)etičnost obveščevalnih dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nejc Poljanšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Pomembno je, da so na položaju znotraj obveščevalnih služb ljudje, katerih namen se je boriti proti globalnim kaznivim dejanjem, terorizmu, kibernetskemu kriminalu ipd.. Ne pa nadzirati večji, če ne celo celoten spekter prebivalstva, da ne prihaja do etičnih dilem pri ljudeh na položajih. In da svojo moč, ki jim je podana izkoristijo za javno dobro, ne pa za svoje osebne predispozicije. Pomembno je, da sprejmejo odgovornost svoje službe in da si je ne prisvajajo samo zaradi moči, ki jim jo dajo podobne službe. Vse je odvisno od etičnega razmišljanja in delovanja ljudi na pomembnih položajih, ki dejansko skrbijo za varnost države pred nevarnostmi znotraj nje, kot tudi nevarnostmi zunaj nje. Tukaj naj omenim, da informacije o tem kaj dela povprečen državljan preko spleta nima nobene vrednosti, zato se v takih primerih ne bi smelo nadzirati njegovih dejanj. Nadzirajo naj se dejanja osumljencev kaznivih dejanj in ne drugih. Del diplomske naloge je ravno raziskovanje problematike omenjene v zgornjem delu besedila. Praktičen pristop vidimo skozi analizo virov raziskovanja varnosti in zasebnosti, ter analiziranja primera iz prakse, ki ga poznamo pod imenom Balkanski bojevnik. Da lahko govorimo o zakonski podlagi, moramo omeniti, da je del zaključnega dela tudi potrditev ureditve znotraj naše države, in sicer da pravna država obstaja, in s tem zapisani zakoni, ki omejujejo in predpisujejo delovanje obveščevalnih služb. Ob preučevanju tematike etičnosti in neetičnosti se dotaknemo tudi pojma pravičnosti in morale. Za na konec pa so pripomogli k zaključku diplomskega dela poleg analiziranja virov, tudi odgovori študentov Pravne fakultete in intervjuji opravljeni z osebami iz področja delovanja obveščevalnih služb. Kompilacija omenjenih metod, nam je podala marsikatere odgovore na vprašanja, na katera prej nismo znali odgovoriti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, tajnost, etičnost, neetičnost, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 853; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (792,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici