| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Richard Sorge - mit in resničnost? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Blaž Vršnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je zgodovinski pojav, ki je v družbi prisoten tako rekoč že celotno človeštvo. Eden od načinov izvajanja obveščevalne dejavnosti je vohunstvo. Obveščevalne službe vohunijo v tujih državah s pomočjo tajnih sodelavcev. Tajno sodelovanje je klasična in najstarejša metoda pridobivanja tajnih podatkov. Med obveščevalci in tajnimi sodelavci lahko izpostavimo nekaj posameznikov, ki so bili zelo uspešni v svoji dejavnosti in so dobili posebno mesto v literaturi. Med njimi je tudi Richard Sorge, vohun nemškega rodu, ki je v času pred in med drugo svetovno vojno zbiral obveščevalne podatke za takratno Sovjetsko zvezo. Mnogi avtorji knjig in romanov ga opisujejo kot enega najuspešnejših vohunov vseh časov, ker naj bi s svojim obveščevalnim delovanjem na Japonskem pomagal rešiti Sovjetsko zvezo pred napadom nacistične Nemčije. Sorgejeve izkušnje iz prve svetovne vojne, katere udeleženec je bil, so močno vplivale na njegovo življenje. Postal je komunist. Sovjeti so kmalu prepoznali njegovo nadarjenost in predanost komunizmu, zato so ga povabili, da je začel delati za njihovo organizacijo, ki je bila zadolžena za širjenje komunizma po svetu. Potem so ga premestili v sovjetsko vojaško obveščevalno službo. Največje obveščevalne uspehe je doživel na Kitajskem in Japonskem, kjer je deloval kot vodja agenturne (vohunske) mreže. Tajne podatke je pridobival s pomočjo japonskih tajnih sodelavcev in izkoriščal dober položaj na nemškem poslaništvu v Tokiu. V romanih in biografijah je prikazan kot velik ženskar in ljubitelj alkohola. Japonske oblasti so po osmih letih obveščevalnega delovanja odkrile Richarda Sorgeja in njegove sodelavce ter jih obsodile vohunstva in delovanja proti Japonski. Richard Sorge je bil skupaj z njegovim največjim sodelavcem Ozakijem Hotsumijem obsojen na smrt. Po uradnih podatkih je bil Richard Sorge usmrčen 7. novembra, leta 1944.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, vohunstvo, vohuni, tajno sodelovanje, komunizem, Sovjetska zveza, Japonska, diplomske naloge
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1567; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (915,69 KB)

5.
Tajne sodelavke v obveščevalno varnostni dejavnosti : magistrsko delo
Sanja Gorza-Luk, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga želi predstaviti obveščevalno varnostno dejavnost, predvsem pa tajno sodelovanje in prikazovanje žensk pri opravljanju posebnih operativnih metod. Pri izvajanju obveščevalne dejavnosti se uporablja specifične metode in sredstva dela, eno izmed njih pa je tudi tajno sodelovanje, kjer je ključno zbiranje podatkov s pomočjo človeških virov. Na podlagi preučene literature bomo predstavili, da so ženske nepogrešljivi del obveščevalnih služb. Kar nam je pričala že zgodovina, to nam priča tudi sedanjost in tukaj upamo trditi, da bodo ženske tudi v prihodnosti nepogrešljivi del v obveščevalnih službah. Ženska, kot tajna sodelavka, je lahko enako, oziroma še bolj uspešna v določenih nalogah, ki jih opravlja za obveščevalno službo od moškega, ki je zaposlen kot tajni sodelavec v obveščevalni službi. Končni cilj magistrske naloge je, da odstremo stereotipe in na podlagi literature in pričevanj uspešnih žensk, ki so skozi zgodovino delovale kot tajne sodelavke, pokažemo, da ženska kot tajna sodelavka ni le glavna akterka na filmskem platnu.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, ženske, magistrska dela
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1399; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost - skupne točke in razhajanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sara Esih, 2013, diplomsko delo

Opis: Sodobni človek je v vsakodnevnem življenju neprestano prisiljen sprejemati odločitve. V večini primerov gre običajno za rutinske odločitve. Podatki, ki so potrebni za sprejetje teh odločitev pa so javno dostopni vsakemu posamezniku. Na drugi strani pa so za ključne odločitve potrebni podatki, ki pa največkrat niso dostopni javno ali preko spleta. Za dostop do teh podatkov so potrebne posebne oblike pridobivanja podatkov. S tem pa se ukvarja obveščevalna dejavnost (Podbregar, 2012). Richelson (1999) pravi, da se obveščevalno dejavnost nanaša na informacije, ki jih vlada spoznava kot pomembne za svoje vojaške, zunanje in varnostne interese. Po njegovem so glavni elementi obveščevalne dejavnosti: zbiranje podatkov, njihovo analiziranje, tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost. Anžič (1997) in Purg (1995) razumeta obveščevalno dejavnost v ožjem smislu, kot dejavnost, ki naj bi javno ali tajno zbirala, analizirala, ter vrednotila podatke, ki so pomembni za državo ali predmet zanimanja obveščevalnih služb. V širšem smislu pa naj bi k obveščevalni dejavnosti spadale še tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost, katere cilj je preprečevanje delovanja tujih obveščevalnih služb tako v lastni državi, kot v tujini. Opisane so tudi metode pridobivanja podatkov, ki so odvisne od dostopnosti podatkov. Iz navedenega vidimo, da je obveščevalna dejavnost razdeljena na več zvrsti in sicer na obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno. V navzočem delu bosta podrobneje predstavljeni njena obveščevalna in protiobveščevalna zvrst. Diplomsko delo ločeno predstavlja vsako izmed njiju od njunega zgodovinskega nastanka pa do danes, opisuje osnovne pojme, ki so povezani z njima, metode in način njunega dela, ter njuno strukturo. V zadnjem poglavju skuša prikazati njune skupne značilnosti in skupne metode za delo, prav tako pa razlike, ki se pojavljajo med njima.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, protiobveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 941; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1017,42 KB)

7.
Sodelovanje obveščevalno-varnostnih služb s kriminalci
Teja Mahkovic, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je zbiranje informacij, ki jih vlada oziroma država potrebuje za zaščito in uveljavljanje varnostnih, zunanjih, gospodarskih, vojaških in drugih interesov. Tajno sodelovanje kot osnovno metodo dela pri obveščevalni dejavnosti opravlja tajni sodelavec – agent. Zaradi zaščite državnih ciljev in interesov so obveščevalne službe nemalokrat delovale protizakonito (npr. posegale v človekove temeljne pravice). Lahko bi rekli, da obstaja neka splošna praksa, ko obveščevalno- varnostne institucije za dosego in zaščito političnih ciljev države posegajo po metodah, ki imajo pogosto za posledice kazniva dejanja. Jugoslovanska služba državne varnosti je večino svojega osebja in sredstev namenila vohunjenju doma in v tujini. Glavnina vsega vohunjenja v tujini je bila usmerjena proti emigraciji. Udba se je ukvarjala tako z vohunjenjem kot tudi z nekaterimi bolj brutalnimi akcijami, ugrabitvami in umori. Pri svojem delu je uporabila tudi kriminalce, nekaj jih je rekrutirala med emigranti oziroma izseljenci, večinoma pa iz kriminalnega podzemlja države. Eden izmed najbolj znanih kriminalcev, ki so opravljali naloge za Udbo je bil Željko Ražnatović Arkan. Kriminalci kot Arkan so bili idealni ljudje za popolnjevanje paravojaških enot, ki so bile zadolžene za izvajanje umazanih del v obliki etničnega čiščenja, plenjenja, tihotapljenja in gospodarskega kriminala v času vojn na območju bivše Jugoslavije, pa tudi po njih. Vse to početje je potekalo pod neposrednim vodstvom ali z odobravanjem najprej jugoslovanske, kasneje pa srbske Službe državne varnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 7966; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (371,61 KB)

8.
Dvojni tajni agent
Maša Kop, 2019, magistrsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 660; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (496,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici