| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Novi časi - nove obveščevalne službe?
Bernarda Tominc, Božidar Koren, Andrej Sotlar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalne službe, obveščevalna dejavnost, ogrožanje varnosti, tajni sodelavci
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (334,34 KB)

2.
Dvojni tajni agent : magistrsko delo
Maša Kop, 2019, magistrsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 2527; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (496,58 KB)

3.
Policijski informatorji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nejc Kramžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v svetu v katerem bo vedno obstajal kriminal, ki se bo širil in razvijal, če ga ne bomo zaustavili. Za to je zadolžena policija, vendar ne glede na število zaposlenih v policiji in ne glede na to, koliko sredstev in truda se vloži v odkrivanje, preiskovanje ter preprečevanje kriminala, vedno obstajajo primeri, ko pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev ni mogoče uspešno odkriti brez policijskih informatorjev. V nalogi je predstavljeno za kakšno dejavnost policijskega dela gre in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni policijski informatorji. Policija uporablja informatorje kadar z drugimi oblikami policijskega dela ne more zbrati potrebnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj osumljencev, ki jih preiskuje. Za informatorja si lahko izberejo katerokoli osebo, ki ima oz. je imela stik z osumljencem, ali informacije o njegovi dejavnosti in bi lahko še nadaljnjo pridobivala informacije. Vendar, ker so to po navadi le navadni ljudje, jih mora policija zaščititi, sicer bi se lahko storilci znesli nad njimi. Med informatorje sodijo tudi tajni policijski sodelavci. To so policisti oz. preiskovalci, ki se prostovoljno odločijo, da bodo opravljali delo pod krinko. Njihova naloga je vse prej kot enostavna, saj se morajo s svojo novo identiteto vtihotapiti v kriminalno združbo, zbrati dovolj informacij za aretacijo in poskrbeti za svojo varnost. Delo tajnih policijskih sodelavcev je izjemno zahtevno in nevarno, daj so na terenu sami, kar pomeni, da so v primeru težav oziroma razkritja njihove identitete bolj ali manj odvisni od samega sebe.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski informatorji, tajni policijski sodelavci, preiskovalci, kriminal, kriminalne družbe
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1594; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Posledice dela pod krinko pri policistih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tamara Pahor, 2017, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je področje dela pod krinko, še posebej, ko gre za posledice, ki jih takšno delo pusti pri udeleženih policistih, dokaj slabo raziskano in redko obravnavano. Diplomsko delo tako analizira predvsem obstoječo zakonodajo, ki ureja delo policistov pod krinko in različne posledice, ki jih tovrstno delo pusti pri udeleženih policistih. Slovenski zakoni, ki urejajo delovanje policije, ne urejajo posledic dela policistov pod krinko, niti jih ne urejajo javno objavljeni podzakonski akti. V zahodnem svetu je na tem področju opravljenih kar nekaj raziskav, kar je posledica daljše zgodovine in pogostosti uporabe dela pod krinko in prikritih preiskovalnih ukrepov na splošno. Ugotovitev teh raziskav ni mogoče nekritično uporabiti v Sloveniji, saj ima naša država bistveno skromnejšo prakso in tradicijo na tem področju. Mnenja intervjuvanih profesorjev s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru so potrdile domneve, da delo pod krinko pušča trajne (negativne) posledice v življenju policistov. Strinjali so se, da lahko policija s pravim izborom kandidatov za opravljanje teh nalog in ustreznim usposabljanjem prepreči številne, predvsem psihološke posledice, ki se lahko pojavijo po končanem delu pod krinko.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, tajni sodelavci, prikriti preiskovalni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.05.2017; Ogledov: 1765; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (576,40 KB)

5.
Dvojna kombinacija v protiobveščevalni dejavnosti : operativni in psihološki vidik
Davor Filipović, 2016, diplomsko delo

Opis: Protiobveščevalna dejavnost predstavlja pomemben dejavnik pri zagotavljanju nacionalne varnosti, ki združuje tako operativno kot analitično funkcijo in kjer je izrednega pomena sodelovanje med psihologi in operativci, ki skupaj vodijo in upravljajo tajne sodelavce. Dvojna kombinacija je specifična oblika operativnega dela na protiobveščevalnem področju. Z njo se ustvarjajo pogoji za pridobivanje informacij o interesih tujih obveščevalnih služb.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, tajni sodelavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 1236; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Sodelovanje obveščevalno-varnostnih služb s kriminalci : študija primera Arkan
Teja Mahkovic, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je zbiranje informacij, ki jih vlada oziroma država potrebuje za zaščito in uveljavljanje varnostnih, zunanjih, gospodarskih, vojaških in drugih interesov. Tajno sodelovanje kot osnovno metodo dela pri obveščevalni dejavnosti opravlja tajni sodelavec – agent. Zaradi zaščite državnih ciljev in interesov so obveščevalne službe nemalokrat delovale protizakonito (npr. posegale v človekove temeljne pravice). Lahko bi rekli, da obstaja neka splošna praksa, ko obveščevalno- varnostne institucije za dosego in zaščito političnih ciljev države posegajo po metodah, ki imajo pogosto za posledice kazniva dejanja. Jugoslovanska služba državne varnosti je večino svojega osebja in sredstev namenila vohunjenju doma in v tujini. Glavnina vsega vohunjenja v tujini je bila usmerjena proti emigraciji. Udba se je ukvarjala tako z vohunjenjem kot tudi z nekaterimi bolj brutalnimi akcijami, ugrabitvami in umori. Pri svojem delu je uporabila tudi kriminalce, nekaj jih je rekrutirala med emigranti oziroma izseljenci, večinoma pa iz kriminalnega podzemlja države. Eden izmed najbolj znanih kriminalcev, ki so opravljali naloge za Udbo je bil Željko Ražnatović Arkan. Kriminalci kot Arkan so bili idealni ljudje za popolnjevanje paravojaških enot, ki so bile zadolžene za izvajanje umazanih del v obliki etničnega čiščenja, plenjenja, tihotapljenja in gospodarskega kriminala v času vojn na območju bivše Jugoslavije, pa tudi po njih. Vse to početje je potekalo pod neposrednim vodstvom ali z odobravanjem najprej jugoslovanske, kasneje pa srbske Službe državne varnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 33809; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (371,61 KB)

7.
Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost - skupne točke in razhajanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sara Esih, 2013, diplomsko delo

Opis: Sodobni človek je v vsakodnevnem življenju neprestano prisiljen sprejemati odločitve. V večini primerov gre običajno za rutinske odločitve. Podatki, ki so potrebni za sprejetje teh odločitev pa so javno dostopni vsakemu posamezniku. Na drugi strani pa so za ključne odločitve potrebni podatki, ki pa največkrat niso dostopni javno ali preko spleta. Za dostop do teh podatkov so potrebne posebne oblike pridobivanja podatkov. S tem pa se ukvarja obveščevalna dejavnost (Podbregar, 2012). Richelson (1999) pravi, da se obveščevalno dejavnost nanaša na informacije, ki jih vlada spoznava kot pomembne za svoje vojaške, zunanje in varnostne interese. Po njegovem so glavni elementi obveščevalne dejavnosti: zbiranje podatkov, njihovo analiziranje, tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost. Anžič (1997) in Purg (1995) razumeta obveščevalno dejavnost v ožjem smislu, kot dejavnost, ki naj bi javno ali tajno zbirala, analizirala, ter vrednotila podatke, ki so pomembni za državo ali predmet zanimanja obveščevalnih služb. V širšem smislu pa naj bi k obveščevalni dejavnosti spadale še tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost, katere cilj je preprečevanje delovanja tujih obveščevalnih služb tako v lastni državi, kot v tujini. Opisane so tudi metode pridobivanja podatkov, ki so odvisne od dostopnosti podatkov. Iz navedenega vidimo, da je obveščevalna dejavnost razdeljena na več zvrsti in sicer na obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno. V navzočem delu bosta podrobneje predstavljeni njena obveščevalna in protiobveščevalna zvrst. Diplomsko delo ločeno predstavlja vsako izmed njiju od njunega zgodovinskega nastanka pa do danes, opisuje osnovne pojme, ki so povezani z njima, metode in način njunega dela, ter njuno strukturo. V zadnjem poglavju skuša prikazati njune skupne značilnosti in skupne metode za delo, prav tako pa razlike, ki se pojavljajo med njima.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, protiobveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2014; Ogledov: 2025; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (1017,42 KB)

8.
Vloga karakternih lastnosti pri izbiri tajnega sodelavca : diplomsko delo
Neja Blažon, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.12.2011; Ogledov: 2725; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (503,40 KB)

9.
Dvojni agenti : diplomsko delo
Sandra Ljuboja, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: obveščevalna dejavnost, tajni sodelavci, tajni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 3692; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (800,24 KB)

10.
Prikrito komuniciranje tajnega sodelavca : diplomsko delo
Janez Čampa, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: obveščevalne službe, obveščevalna dejavnost, tajni sodelavci, komuniciranje, kriptografija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2010; Ogledov: 1942; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (390,83 KB)

Iskanje izvedeno v 7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici