Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Živimo v svetu v katerem bo vedno obstajal kriminal, ki se bo širil in razvijal, če ga ne bomo zaustavili. Za to je zadolžena policija, vendar ne glede na število zaposlenih v policiji in ne glede na to, koliko sredstev in truda se vloži v odkrivanje, preiskovanje ter preprečevanje kriminala, vedno obstajajo primeri, ko pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev ni mogoče uspešno odkriti brez policijskih informatorjev. V nalogi je predstavljeno za kakšno dejavnost policijskega dela gre in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni policijski informatorji. Policija uporablja informatorje kadar z drugimi oblikami policijskega dela ne more zbrati potrebnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj osumljencev, ki jih preiskuje. Za informatorja si lahko izberejo katerokoli osebo, ki ima oz. je imela stik z osumljencem, ali informacije o njegovi dejavnosti in bi lahko še nadaljnjo pridobivala informacije. Vendar, ker so to po navadi le navadni ljudje, jih mora policija zaščititi, sicer bi se lahko storilci znesli nad njimi. Med informatorje sodijo tudi tajni policijski sodelavci. To so policisti oz. preiskovalci, ki se prostovoljno odločijo, da bodo opravljali delo pod krinko. Njihova naloga je vse prej kot enostavna, saj se morajo s svojo novo identiteto vtihotapiti v kriminalno združbo, zbrati dovolj informacij za aretacijo in poskrbeti za svojo varnost. Delo tajnih policijskih sodelavcev je izjemno zahtevno in nevarno, daj so na terenu sami, kar pomeni, da so v primeru težav oziroma razkritja njihove identitete bolj ali manj odvisni od samega sebe.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski informatorji, tajni policijski sodelavci, preiskovalci, kriminal, kriminalne družbe
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1664; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,07 MB)