1. Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v SlovenijiMiha Šepec, 2011, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde).
Metode:
Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka.
Ugotovitve:
Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala.
Praktična uporabnost:
Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 80
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Korupcija in vzpon tajkunov v Sloveniji in tujini : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSelma Mahmutović, 2012, diplomsko delo Opis: Čeprav je v preteklosti prevladovalo prepričanje, da je temeljni vzrok korupcije revščina, je danes jasno, da se korupcija pojavlja tako v revnih kot v bogatih državah in da ni le posledica revščine, temveč je tudi revščina posledica korupcije. Primeri nerazvitih držav so pokazali, da so številne med njimi ujete v začaran krog revščine, za kar nosijo zaradi svoje korumpiranosti velik del odgovornosti prav vladajoče elite. Svetovna banka ocenjuje, da dosega bogastvo korumpiranih afriških voditeljev, ki so ga ti prenesli v tuje banke, kar nekaj milijard ameriških dolarjev. Z zlorabljanjem nacionalnega bogastva so nedvomno prispevali k revščini svojega ljudstva. Vse to ima seveda velik vpliv na družbeni in ekonomski razvoj. Zato je korupcijo potrebno obravnavati tudi kod vzrok revščine, ne pa zgolj kot njeno posledico (Svetovna banka, po Transparency International, 1999:4).
Slovenija ni nobena izjema v zgodbi tajkunov. Pri nas so iznajdljivi posamezniki našli vmesno pot med zakonodajo in svojimi interesi in tako s pomočjo politike uspeli, napolnili svoje žepe a spravili na rob propada slovensko gospodarstvo. V poglobljenem pregledovanju tajkunskih zgodb zasledimo mnoga sporna in nezakonita ravnanja za katera do sedaj ni nihče odgovarjal.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, korupcija, tajkuni, preiskovanje, obrnjeno dokazno breme, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.03.2013; Ogledov: 2005; Prenosov: 300
 Celotno besedilo (682,03 KB) |
3. |
