| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DILEME OSEBNEGA IN PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV OSNOVNIH ŠOL
Majda Rižnar, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dileme osebnega in profesionalnega razvoja osnovnošolskih učiteljev. V teoretičnem delu smo proučili izobrazbeno strukturo (kvalifikacijo) in kompetence, ki jih odličen učitelj z vseživljenjskim učenjem in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem gradi vso delovno dobo. Predstavili smo tudi zaželene značilnosti učiteljeve osebnostne strukture, ki jih v času osebnega zorenja odgovoren in kritičen učitelj nadgrajuje s samorefleksijo. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo soglašanja učiteljev s stališči, ki kažejo učiteljev odnos do lastnega izobraževanja in javnega izpostavljanja, ugotavljali smo samooceno psihofizične obremenjenosti učiteljev s šolskim delom v službi in doma ter oceno vrednostnih sodb o učiteljih v javnosti. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, področje poučevanja in kraj zaposlitve. Učitelji so predstavili še predloge za Etični kodeks učiteljev, tabu teme v šolah ter dosedanjo percepcijo učiteljskega poklica. Temeljne ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena v maju 2012 na vzorcu 254 učiteljev, kažejo, da učitelji pričakujejo Etični kodeks učiteljev, da učitelji 1. in 2. vzgojnoizobraževalnega obdobja želijo imeti napise s strokovnimi nazivi na vratih učilnic, ter da največjo obremenjenost s šolskim delom v službi in doma izražajo učitelji 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, učitelji z največ delovnimi izkušnjami in učitelji, ki poučujejo v mestu. Ugotovili smo tudi, da tabu teme ustvarjajo neugodno klimo, učitelji pa zaznavajo še razvrednotenje poklica in neupoštevanje svoje strokovnosti.
Ključne besede: osnovnošolski učitelj, profesionalni razvoj, osebni razvoj, dileme, obremenjenost, vrednostna sodba, Etični kodeks učiteljev, tabu teme
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1544; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Mladinska dela Guusa Kuijera
Ines Ošlaj, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so knjige, ki so nastale izpod peresa večkrat nagrajenega nizozemskega pisatelja Guusa Kuijera. Zbirko njegovih nagrad krasi tudi najprestižnejša nagrada za otroško in mladinsko literaturo na svetu Astrid Lindgren Memorial Award. V svojih knjigah na zanimiv in razumljiv način ruši tabuje in nas uči, da ljubezen vedno pomaga. Diplomsko delo je teoretično, sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena teorija realistične mladinske proze. Teme, ki jih pisatelj opisuje v svojih delih, uvrščamo v tabu teme, zato se v diplomskem delu na kratko posvetim tudi temu. Predstavljen je življenjepis in bibliografija Guusa Kuijera. Nekaj besed pa je namenjenih tudi nagradam. V drugem, pomembnejšem delu diplomskega dela, je analiziranih šest mladinskih pripovedi Guusa Kuijera, ki so prevedena v slovenski jezik, in sicer Knjiga vseh stvari (2008) in pet knjig o enajstletni deklici Polleke, Naj ljubezen gori kot plamen, amen (2006), Raj je tukaj in zdaj (2009), Ko sreča trešči kot strela (2010), Čez obzorje z vetrom na morje (2011) in Ej, moje ime je Polleke! (2012). Predstavila in analizirala sem morfološke značilnosti omenjenih literarnih besedil (književni prostor, književni čas, pripovedovalec, snov, tema, motiv, zgradbo zgodbe, opis literarnih likov). V zaključku diplomskega dela sem potrdila oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila v uvodnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, realistična pripoved, tabu teme, Guus Kuijer.
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 1061; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (929,07 KB)

3.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 165; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Ključne besede: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici