| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo
Andreja Špilek plahutnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti epilepsijo, pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre in komunikacije medicinske sestre s svojci pacientov z epilepsijo. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med svojci pacientov z epilepsijo v ambulanti za Splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena v obdobju od 15. 06. 2008 do 15. 09. 2008, vključenih pa je bilo 95 svojcev. Podatke smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so svojci dovolj poučeni o bolezni in načinu življenja s to boleznijo, kdo jih je seznanil z boleznijo, kako bolezen svojca vpliva na njihovo kakovost življenja in s kom se lahko pogovorijo, kadar se znajdejo v stiski in podobno. Zanimalo nas je tudi, ali bi si želeli biti poučeni o bolezni že v času hospitalizacije njihovega svojca in ali bi jim ustrezalo izobraževanje v smislu šole za paciente z epilepsijo in njihove svojce. Rezultati raziskave so pokazali, da se osveščenost svojcev pacientov z epilepsijo v zadnjih letih ni bistveno spremenila oziroma izboljšala. Pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre je še vedno v ozadju. Dejstvo pa je, da bi medicinske sestre z zdravstvenovzgojnim delom lahko bistveno prispevale k boljši kakovosti življenja tako pacientov z epilepsijo kot njihovih svojcev.
Ključne besede: epilepsija, medicinska sestra, zdravstvenovzgojno delo, svojci, pacient
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2942; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (419,85 KB)

3.
4.
Kakovost življenja starostnika po operaciji kolka
Janez Hercan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo kakovost življenja po operaciji kolka. V prvem, teoretičnem delu so opisani dejavniki tveganja za zlom kolka, diagnostika in zdravljenje, preprečevanje padcev ter rehabilitaciji po zlomu. Posebej pa smo se osredotočili na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. Bolniku je po operaciji v veliko pomoč podpora družine in drugih. Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanje odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 10 starostnikov. Raziskavo smo želeli ugotoviti kako lahko medicinska sestra vpliva na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka, kako so starostniki pripravljeni na odpust iz bolnišnice ter kakšno vlogo ima pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnika njegova družina. Bistvene ugotovitve so pokazale, da imajo pri kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka medicinska sestra in njegovi svojci pomembno vlogo. Prav tako smo tudi ugotovili, da se kakovost življenja pacienta po operaciji bistveno zmanjša.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zlom kolka, medicinska sestra, zdravstvena nega, svojci
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 5596; Prenosov: 1188
.pdf Celotno besedilo (469,18 KB)

5.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2930; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
PSIHOFIZIČNE OBREMENITVE SVOJCEV PACIENTA Z DEMENCO
Damjana Uratarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Demenca je pogosta bolezen v starosti, saj se z njo povečuje tveganje za njen nastanek. Tako kot demenca prizadene samega starostnika, tako je prizadeta tudi njegova bližnja okolica in njegovi svojci. Zaradi psihofizičnih obremenitev svojcev, ki ga povzročajo negovanje in skrb za obolelega z demenco, le-te največkrat namestijo v domove za starejše. Diplomsko delo je zgrajeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljeni demenca in pomen domskega varstva starejših. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki so pokazali, da so svojci močno zaskrbljeni glede bolezni obolelega z demenco in da ob tem čutijo nemoč in nervozo ter telesno utrujenost. Psihofizične obremenitve so se pri večini svojcev obolelega z demenco zmanjšale po namestitvi svojca v dom. Svojci, ki so pred namestitvijo v dom za starejše, sami skrbeli za pacienta z demenco, so bili psihofizično obremenjeni, predvsem zaradi nerazumevanja pacienta z demenco in nepoznavanja same bolezni. Rezultat raziskave nam pokaže, da si kar 2/3 anketiranih svojcev ne želi dodatnega izobraževanja s področja demence, kljub temu, da njihovo poznavanje demence ni najboljše. Izobraževanje svojcev pacienta z demenco o značilnostih in poteku demence je pomembno že pred namestitvijo v dom za starejše. Kasneje je koristno čim pogostejše vključevanje svojcev v načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege, saj bi se s tem zmanjšal občutek krivde, ki ga svojci pogosto razvijejo po namestitvi svojega starostnika v dom. .
Ključne besede: Ključne besede: demenca, pacienti z demenco, svojci, psihofizične obremenitve, domsko varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2976; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (459,08 KB)

7.
DEMENTNI PACIENT V SOBIVANJU S SVOJCI
Tina Tamše, 2010, diplomsko delo

Opis: Življenje je polno presenečen. Živimo vsak zase, uresničujemo svoje cilje in načrtujemo svojo prihodnost. Kakovost življenja ima pomembno vlogo v našem vsakdanu. O starosti radi govorimo, kot o jeseni življenja. Starostna struktura prebivalstva se hitro spreminja. Zmanjšuje se delež mlajšega in povečuje delež starejšega prebivalstva. S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji strmo narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilno. Osredotočili smo se ne bivanje dementnega pacienta v domačem okolju. Ocenili smo, da svojci potrebujejo dodatno pomoč in spodbudo pri oskrbi starostnika z demenco. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 družin z dementnim pacientom. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotovili, da so svojci seznanjeni z boleznijo, vendar si kljub temu želijo še dodatnih oblik izobraževanja na področju demence. Ob pojavu bolezni se je njihova kakovost življenja spremenila predvsem na funkcionalni ravni (organizacija življenja). Raziskava je pokazala, da večina svojcev ne razmišlja o namestitvi starostnika v institucionalno varstvo. Veliko raje bi se posluževali dnevnega varstva starostnika. Svojci so vzpostavili dober odnos s patronažno službo, ki jim omogoča individualno obravnavo, pomaga jim obvladovati bolezen, jim svetuje ter ponuja druge oblike pomoči. S tem diplomskim delom bi želeli opozoriti, da še vedno veliko ljudi ne razume pojma demence. Menimo, da bi spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša izboljšalo kvaliteto življenja tako svojcev, kot starostnikov z demenco.
Ključne besede: demenca, kakovost življenja, starostnik, svojci, medicinska sestra, čustvene stiske.
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 3248; Prenosov: 641
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

8.
Zadovoljstvo svojcev dementnega starostnika s kakovostjo življenja v domu upokojencev
Bojana Kosem, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje je naravni proces človekovega življenja. Staramo se od trenutka, ko se rodimo. Pri nekaterih je staranje kar se da gladko, pri nekaterih pa se pojavijo razni problemi. Eden od teh problemov je tudi demenca. Demenca je bolezensko stanje starostnika (lahko tudi mlajše osebe), ki povzroči izgubo kratkoročnega spomina in neprepoznavanje oseb, ponavljanje besed in nezmožnost sledenja pogovoru. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična podlaga bolezni same, potek bolezni, odnos do dementnih bolnikov, skrb za dementnega bolnika ter problemi in težave, ki se pojavijo pri bolezni. Opisana so sodobna spoznanja o demenci, pomoč svojcem obolelih za demenco in prednosti institucij za takšne bolnike. Predstaviljen je tudi pomen medicinske sestre v institucionalnem varstvu dementnega bolnika. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti zadovoljstvo svojcev z domsko oskrbo njihovih sorodnikov, odnosom zdravstvenih delavcev do njihovih svojcev, okoljem in animacijo oziroma dejavnostmi za njihove svojce. Inštrument raziskave je bil anketni vprašalnik, v katerem so bila vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Anketa je bila popolnoma anonimna in neobvezna. Ugotovili smo, da so anketirani svojci zadovoljni z ravnanjem zdravstvenega osebja in so seznanjeni z aktivnostmi katerih se njihovi sorodniki lahko udeležujejo. Problem pa vidijo v tem, da se sami teh dogodkov zaradi različnih dejavnikov ne udeležujejo pogosto. Anketiranci so zadovoljni z domsko oskrbo in nanjo nimajo pripomb, ravno tako so zadovoljni z domskim okoljem, ki ponuja dementnemu bolniku možnost lažje vljučitve v novo okolje.
Ključne besede: demenca, starostnik, svojci, medicinska sestra
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 3048; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (468,54 KB)

9.
VPLIV PARKINSONOVE BOLEZNI NA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA
Urška Ajnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen je kronična in težka nevrološka bolezen, za katero ne poznamo vzroka nastanka.Pojavi se predvsem pri starejših ljudeh, vendar lahko zanjo zbolijo tudi mladi. Bistvo zdravljenja te bolezni je,da zdravimo pestro simptomatiko, ki močno vpliva na način in kakovost življenja bolnikov s parkinsonovo boleznijo in ugotoviti spremembe,katerimi se morajo spopadati bolniki,zaradi pojava bolezni.
Ključne besede: parkinsonova bolezen, kakovost življenja, kronična bolezen, vloga medicinske sestre, svojci
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2417; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
UGOTAVLJANJE POTREB SVOJCEV KRITIČNO BOLNEGA PACIENTA NA ODDELKU ZA INTENZIVNO MEDICINO
Janja Pungartnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov je v tujini pomemben del k družini usmerjene zdravstvene nege. V slovenskem prostoru problema potreb svojcev kritično bolnih pacientov še niso obravnavali. Namen magistrskega dela je ugotoviti potrebe in izkušnje svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot inštrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov (Critical care family needs inventory). Potrebe so anketiranci ocenjevali s 4-stopenjsko Likertovo lestvico. Anketiranih je bilo 71 svojcev kritično bolnih pacientov. Podatki, zajeti z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS 17. Rezultati. Ugotovili smo, da sta za svojce kritično bolnih pacientov zelo pomembni potreba po gotovosti (3,74 ± 0,385) in takoj za njo potreba po informacijah (3,3 ± 0,442). Kot nekoliko manj pomembne so se izkazale potrebe po bližini (3,21± 0,506), podpori (2,61 ±0,559) in udobju (2,54 ± 0,507). Razlike med potrebami so statistično značilne (p=0,001). Ugotovili smo, da so med svojci kritično bolnih pacientov s krajšo in daljšo ležalno dobo razlike v dojemanju potreb, prav tako so razlike tudi med spoloma pacientov. Sklep. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Na podlagi rezultatov raziskave, bi bilo v Sloveniji potrebno pričeti z dodatnim izobraževanjem medicinskih sester, zaposlenih na Oddelkih za intenzivno medicino, s področja ugotavljanja potreb in nudenja ustrezne podpore svojcem kritično bolnih pacientov.
Ključne besede: ugotavljanje potreb, svojci, kritično bolni pacient, Oddelek za intenzivno medicino
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 2303; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici