| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 305; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

2.
Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi
Sandra Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester. Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Ključne besede: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 391; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (532,20 KB)

3.
Skrb za družinskega člana z demenco
Laura Heček, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Demenca je resna bolezen, ki prizadene starejše ljudi in ogroža njihovo življenje. Posledici demence sta zmanjšanje in nezmožnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti. Demenca prizadene funkcije, kot so: spomin, razumevanje, mišljenje, orientacija, učne in računske sposobnosti ter sposobnost govornega izražanja in presoje. Živeti z bližnjo osebo, ki postopoma in neustavljivo kaže znake demence, je velik življenjski izziv, ki redno obremenjuje najbližje družinske člane. V diplomskem delu se osredotočamo predvsem na svojce, ki skrbijo za osebo z demenco, pri čemer dajemo v okviru raziskave poudarek zlasti njihovim izkušnjam na tem področju. Raziskovalne metode: Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so delno strukturirani intervjuji. V raziskavo je vključen vzorec, ki ga sestavlja sedem odraslih oseb, tj. družinskih članov oseb z demenco, ki so prostovoljno pristali na sodelovanje. Uporabljena je metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v dveh glavnih temah, in sicer; Soočanje z boleznijo in Kakovost življenja z osebo z demenco. Diskusija in zaključek: Svojci se pri oskrbi oseb z demenco vsakodnevno srečujejo s težavami in se težko znajdejo v novo nastali vlogi. Raziskava je pokazala nujnost zagotavljanja socialne in druge podpore družinskih članov, ki skrbijo za osebo z demenco, zaradi zaščite njihovega zdravja in potrebo po ublažitvi vsakdanjega psihofizičnega stresa v procesu oskrbe.
Ključne besede: demenca, družina, nega v družini, svojci.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 585; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (458,93 KB)

4.
Aktivnosti medicinske sestre pri odpustu pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice
Mateja Grobelšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali aktivnosti medicinske sestre pri pripravi na odpust pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice tekom hospitalizacije in na dan odpusta ter vključevanje svojcev skozi hospitalizacijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere negovalne diagnoze se pojavijo pri pripravi pacienta na odpust in kakšno vlogo imajo svojci pri pripravi na odpust pacienta. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in vključili izbrano literaturo. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študiji primera. S pomočjo intervjuja in vprašalnika glede na 11 funkcijskih vzorcev po Marjory Gordon, smo izpostavili negovalne diagnoze. V študiji primera je sodelovala pacientka s poškodbo ledvenega dela hrbtenice s pridruženo poškodbo leve goleni.S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima vključevanje svojcev pri načrtovanju odpusta veliko vlogo ter, da je pomembno njihovo vključevanje že pri sprejemu in tekom hospitalizacije. Pri obravnavani pacientki smo ugotovili osem negovalnih diagnoz, ki so nam pomagale, da smo izdelali načrt zdravstvene nege in s tem pacienta ter njegove svojce še bolje pripravili na sam odpust. Vsaka poškodba in sprejem pacienta v bolnišnico zanj in za svojce predstavlja stres. Zato je pomembno, da jih vključimo v zdravstveno vzgojni proces že ob sprejemu in jih tekom hospitalizacije spodbujamo, motiviramo in jih tako postopoma pripravimo na odpust. Veliko vlogo igra dobra komunikacija tako v timu, kot z pacientom in njegovimi svojci.
Ključne besede: Zdravstvena nega, padec, svojci, načrtovanje, Marjory Gordon, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 612; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (523,70 KB)

5.
Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okolju
Barbara Pristovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester. Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Ključne besede: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 762; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in zaposlenih v domu upokojencev Špesov dom Vojnik
Barbara Brečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Stopnja zadovoljstva uporabnikov je v vrhu meril kakovosti in ima odločujoč vpliv na poslovni uspeh organizacije. Z nalogo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo svojcev, stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov Špesov dom Vojnik. Z uvedbo sistema kakovosti European quality-improving leraning (E-Qalin) smo želeli ugotoviti, s katerimi področji delovanja so svojci, stanovalci in zaposleni zadovoljni, katera področja so za njih pomembnejša in kaj bo treba še izboljšati. Uporabljena je bila metoda deskriptivne statistike. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, ki so bili namenjeni svojcem, stanovalcem in zaposlenim. Vprašalnike smo pridobili od podjetja Fabrika, za kar imamo pisno dovoljenje. Anketiranje je bilo izvedeno leta 2013, ko se je dom vključeval v E-Qalin, leta 2014 in leto kasneje, 2015. Anketiranci so si pri ocenjevanju trditev pomagali s petstopenjsko lestvico. Na koncu vsakega vprašalnika so dopisali svojo starost, lahko so dodali tudi pripombe, predloge in napisali pohvalo. Vprašalnik za svojce je skupno vseboval 24 vprašanj, ki so se posvetila trem različnim področjem delovanja (zadovoljstvu z nivojem nege in oskrbe, zadovoljstvu glede vključenosti in imidžu doma). Vprašalnik za stanovalce je skupno vseboval 33 vprašanj, ki so ocenjevala pet različnih področij delovanja z različnimi podpodročji (zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe, komunikacijo, avtonomijo, ponudbo dodatnih dejavnosti in zasebnost). Vprašalnik za zaposlene pa je vseboval 23 vprašanj za pet različnih področij delovanja (zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem, sprejemanje vizije, klimo v organizaciji, možnost osebnega in poklicnega razvoja ter dodatno usposabljanje). V raziskavi je sodelovalo 67 svojcev. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 37 % zadovoljnih, 62 % zelo zadovoljnih in 1 % niti zadovoljen niti nezadovoljen. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri svojcih je bila po vpeljavi modela E-Qalin statistično pomembno višja. Od skupno 69 anketiranih stanovalcev jih je bilo s splošno kakovostjo storitev 31 % zadovoljnih, 66 % zelo zadovoljnih in 3 % niti zadovoljni niti nezadovoljni. Pri stanovalcih se je povprečna ocena zadovoljstva po vpeljavi modela E-Qalin prav tako zvišala, vendar razlika ni bila statistično pomembna. V sklopu ankete za zaposlene je sodelovalo 47 zaposlenih. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 57 % zadovoljnih, 26 % zelo zadovoljnih in 17 % niti zadovoljnih niti nezadovoljnih. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri zaposlenih se je od leta 2013 do leta 2015 statistično pomembno povišala. Raziskava je razkrila pomen vpeljave sistema kakovosti v Špesov dom Vojnik in postopen dvig zadovoljstva svojcev, stanovalcev in zaposlenih. Rezultati anket so vodstvo spodbudili, da so se pri delu uvedle določene spremembe, ki so jih predlagali svojci, stanovalci in zaposleni.
Ključne besede: zadovoljstvo, svojci, stanovalci, zaposleni, sistem kakovosti E-Qalin, spremembe
Objavljeno: 18.01.2019; Ogledov: 1022; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

7.
Težave družine pacienta s shizofrenijo in vrste pomoči
Magdalena Šauperl, 2018, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri tem ima veliko vlogo tudi družina obolelega. Nemalokrat se pojavijo težave na katere družina ne zna primerno odreagirati, večinoma zaradi pomanjkanja informacij in neinformiranosti o pravilnih prijemih. Skrbeti za obolelega svojca ni lahka naloga, zato družina velikokrat potrebuje pomoč. V Republiki Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči v sklopu javnega ali zasebnega sektorja, veliko vrst pomoči je na voljo tudi preko prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. V diplomskem delu smo raziskali katere so najpogostejše težave s katerimi se srečuje družina pacienta s shizofrenijo in kakšne vrste pomoči in podpore so družini pacienta s shizofrenijo na voljo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela. Temo smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo pregledali in preučili s pomočjo knjižnih virov najdenih v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru in s pomočjo spletnih baz podatkov Google Schoolar, COBIS in PubMed. Ugotovili smo, da se družina pacienta s shizofrenijo srečuje z različnimi težavami, kot so skrb za prihodnost svojca, pomanjkanje informacij o bolezni svojca in s finančnimi težavami. Prav tako smo ugotovili, da je na voljo veliko vrst pomoči, ki so namenjene obolelemu svojcu in družini obolelega svojca. Najbolj prepoznavne vrste pomoči so na voljo s strani nevladnih organizacij, ki nudijo programe dnevnih centrov, zaposlovanja in stanovanjskih skupin. Pomembno je, da člani družine poiščejo pomoč in poskrbijo tudi zase in svoje blagostanje ter vzpostavijo varno klimo v kateri se oboleli svojec počuti varno.
Ključne besede: shizofrenija, duševna motnja, družina, vrste pomoči, obremenitev, svojci, rešitev, organizacije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 585; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (599,31 KB)

8.
Soočanje svojcev s Huntingtonovo boleznijo
Barbara Jančarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Huntingtonova bolezen je dedna, hitro napredujoča bolezen, pri kateri gre za propad možganskih celic. Bolezen je neozdravljiva, s pomočjo zdravil lahko le blažimo simptome, posledično bolezen napreduje počasneje. Pojavijo se težave z motoriko, govorom, požiranjem, kasneje pride do kognitivnih motenj. Značilen je tremor. V zadnji fazi bolezni so pacienti popolnoma odvisni od tuje pomoči. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja, kot instrument smo uporabili intervju. Intervju smo izvedli s svojci dveh pacientov s Huntingtonovo boleznijo in nato ugotovitve medsebojno primerjali. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili svojci obeh družin ob napredovanju bolezni deležni drastičnih sprememb v njihovem vsakdanjiku, soočanje z boleznijo je bilo zelo težko, nihče jim ni nudil potrebne opore, ne prijatelji, kakor tudi organizacije. Sorodnika so namestili v zavod, saj sami več niso bili zmožni skrbeti zanj. So mnenja, da se premalo pozornosti posveča svojcem, da so premalo informirani, vsekakor so pogosteje izpostavljeni stresnim situacijam. V prvem intervjuju so se svojci pacienta A z boleznijo srečali prvič, med tem ko so svojci pacienta B bolezen že poznali. Diskusija in zaključek: S strokovno literaturo smo ugotovili, da svojci se pogosto ne znajo konstruktivno spoprijemati s težavami obolelih svojcev, bolezen jih je zelo pretresla in prizadela. V Sloveniji obstajajo organizacije za pomoč svojcem obolelih, v okviru katerih delujejo razne skupine. Na tematiko Huntingtonove bolezni obstaja tudi veliko literature.
Ključne besede: pomoč, zdravstvena nega, sprejemanje, doživljanje, svojci.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 704; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (628,96 KB)

9.
Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbi
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu. Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Ključne besede: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 747; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

10.
Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi
Renata Mlakar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V slovenskih bolnišnicah se za možgansko kapjo vsako leto zdravi okoli 4000 ljudi. Skoraj 70 % bolnikov ima kronično okvarjeno gibalno funkcijo prizadete roke, več kot polovica zmanjšano funkcionalnost, zaradi ohromelosti prizadete polovice telesa, večina potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih dejavnosti. Mnoge osebe po preboleli možganski kapi doživljajo občutke jeze, žalosti, strahu, zato je stopnja njihove družbene aktivnosti nižja. S tem pa tudi kakovost življenja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji, petih starejših oseb, starih od 65 do 89 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize, oblikovali tematske sklope in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Zbrani podatki so po analizi rezultirali v dva tematska sklopa in sicer: Soočanje s posledicami možganske kapi in Kvaliteta življenja po možganski kapi. Diskusija in zaključek: Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi so pozitivne in negativne. Obe strani se medsebojno prepletata. Na starostnikovo kvaliteto življenja po možganski kapi vpliva veliko različnih dejavnikov, med katerimi so: čustveni odzivi, telesne ovire, stiske, odzivi na posledice, motiviranost, aktivno življenje po možganski kapi. Še vedno je premalo govora o življenju takšnih ljudi, zato je potrebno temu nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: starostnik, svojci, izkušnje, soočanje, fenomenologija.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 1073; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (222,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici