| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Čezmejna preoblikovanja v evropski uniji po zadevi Polbud
Klara Jerman, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana čezmejna preoblikovanja družb, ki predstavljajo posebno obliko čezmejne mobilnosti družb v Evropski uniji. Možnost čezmejne mobilnosti je družbam zagotovljena že s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), natančneje s pravico do svobode ustanavljanja. Gre za eno od bolj perečih tem, ki je povezana s konceptom svobode ustanavljanja in je bila skozi desetletja v strokovni literaturi deležna številnih nasprotujočih se mnenj. Ključno vlogo pri tem je imelo Sodišče EU, ki je preko ekstenzivne razlage določb PDEU o svobodi ustanavljanja, tej pravici priznalo širok domet in utrlo pot za širše sprejemanje tovrstne čezmejne mobilnosti v vseh državah članicah Evropske unije. Ker pa sodišče kot sodni organ, ne more urediti postopka čezmejnih preoblikovanj, je pomembno, da je na ravni Evropske unije prišlo do enotne ureditve tega postopka. Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2019/2121, ki spreminja Direktivo (EU) 2017/1132 in je na področje čezmejne mobilnosti prinesla pomembne novosti, katerih cilj je poenostavitev postopkov, zagotovitev pravne varnosti, odprava ovir za uresničevanje svobode ustanavljanja in ustrezna zaščita vseh deležnikov. Osrednji del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Prvi del je namenjen sodni praksi Sodišča EU, z izhodišči na zadevi Polbud, v kateri je bil pojasnjen sam kontekst čezmejnih preoblikovanj in potrjena pravica družb do čezmejnega preoblikovanja na podlagi svobode ustanavljanja. Zadeva je analizirana z vidika koncepta ustanavljanja v zvezi z izoliranim prenosom statutarnega sedeža in z vidika ukrepov, ki omejujejo svobodo ustanavljanja. V drugem delu je analizirana Direktiva 2019/2121, ki spreminja Direktivo 2017/1132 in na novo ureja področje čezmejnih preoblikovanj in delitev in predstavlja mejnik za delovanje notranjega trga in odpravlja negotovosti, ki so do sedaj obstajale na tem področju. Pri tem se avtorica omeji zgolj na določbe v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji. Sklepno so predlagane tudi okvirne rešitve za dopolnitev ZGD-1, ki bo potrebna zaradi implementacije Direktive 2019/2121. V zaključnem delu avtorica ugotavlja, da so čezmejna preoblikovanja dopustna že zgolj na podlagi svobode ustanavljanja, kar je potrdila tudi sodna praksa Sodišča EU. Še več, preko sodne prakse je bilo pojasnjeno, da svoboda ustanavljanja vključuje ne le čezmejna preoblikovanja s hkratnim prenosom statutarnega in dejanskega sedeža družbe, temveč tudi čezmejna preoblikovanja z izoliranim prenosom statutarnega sedeža, s čimer so bili odpravljeni dvomi, ki so na tem področju povzročali številna nasprotujoča si mnenja. Temu sledi tudi Direktiva 2019/2121, ki dotedanji pomanjkljiv pravni okvir za mobilnost družb dopolnjuje in s postopkovnimi pravili ter pravili namenjenimi varstvu vseh deležnikov prinaša večjo pravno jasnost in varnost. Določa specifičen, večplastni postopek, v katerega so vključeni različni deležniki in organi ter zahteva njihovo usklajeno sodelovanje. Implementacija direktive v ZGD-1 bo zahtevala oblikovanje novih pravil, ki bodo namenjena čezmejnim preoblikovanjem, pri čemer bo potrebna posebna pozornost, da postopek ne bo preveč formaliziran in zahteven, kar bi oteževalo čezmejna preoblikovanja.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejna mobilnost družb, čezmejna preoblikovanja, prenos statutarnega sedeža, zadeva Polbud, Direktiva 2017/1132, Direktiva 2019/2121
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
SVOBODA USTANAVLJANJA PO ODLOČITVI SODIŠČA EVROPSKE UNIJE V ZADEVI OTTICA NEW LINE
Žiga Kotošek, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravica do svobode ustanavljanja je za sodobno mednarodno trgovino zelo pomembna. Določa jo Pogodba o delovanju Evropske unije in jo uvrščamo med prosto gibanje oseb ter predstavlja eno izmed temeljnih svoboščin notranjega trga Evropske unije. Že od vsega začetka pomembno vlogo pri razlagi te pravice igra Sodišče Evropske unije. Tudi sodba v zadevi Ottica New Line je pomemben precedens, saj predstavlja nadaljevanje sodne prakse o nacionalnih ukrepih, ki uresničevanje svobode ustanavljanja v okviru poklicev, ki so povezani z javnim zdravjem, pogojuje s sistemom predhodnega dovoljenja, ki pomeni omejitev. V prvem poglavju diplomskega dela se zaradi lažjega razumevanja sodbe v zadevi Ottica naprej seznanimo z vsebino svobode ustanavljanja, z dopustnimi omejitvami ali izjemami in z razmejitvijo do ostalih svoboščin. Omejitev svobode je lahko upravičena z višjimi razlogi v splošnem interesu, ki se nanašajo na javno zdravje. V drugem delu diplomske naloge se bomo seznanili z najpomembnejšimi precedensi Sodišča EU na področju javnega zdravstva, ki so pomembno vplivali na odločitev v zadevi Ottica New Line. V zadnjem poglavju diplomskega dela pa bomo podrobneje spoznali zadevo Ottica, kjer Sodišče Evropske unije v predlogu za sprejetje predhodne odločbe odloči o utemeljenosti omejevanja svobode ustanavljanja v primeru mešanih dejavnosti, konkretneje prodajaln z optičnimi pripomočki.
Ključne besede: Notranji trg, svoboda ustanavljanja, javno zdravje, Ottica New Line, Komisija proti Grčiji, Hartlauer, Blanco Pérez in Chao Gómez, Ker-Optika.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1096; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (485,07 KB)

3.
DOPUSTNOST ČEZMEJNEGA PRENOSA SEDEŽA TER RAZDRUŽITVE STATUTARNEGA IN DEJANSKEGA SEDEŽA DRUŽBE V EVROPSKI UNIJI
Jerneja Prostor, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi avtorica najprej obravnava odločbe Sodišča EU, ki so pomembne z vidika uresničevanja pravice do svobodnega ustanavljanja po pravu EU, natančneje z vidika čezmejnega prenosa sedeža družbe. Ob tem večji poudarek nameni sodni odločbi v zadevi Cartesio, pri čemer so podrobneje predstavljeni tako sklepni predlogi generalnega pravobranilca v tej zadevi, kot tudi odločitev Sodišča EU. Avtorica se v bistvenem strinja s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca, vendar jih Sodišče EU ni povzelo v svojo odločitev, zato je do nje zavzeto nekoliko kritično stališče. Že v dispoziciji magistrskega dela je avtorica postavila tezo, da je treba čezmejni prenos statutarnega (in dejanskega) sedeža družbe v skladu s stališči Sodišča EU v zadevi Cartesio dopuščati zgolj na podlagi določb PDEU o svobodi ustanavljanja. Julija 2012 je Sodišče EU to tezo potrdilo z odločitvijo v zadevi VALE. V magistrski nalogi je zato podrobneje analizirana tudi odločitev Sodišča EU v tej zadevi, na podlagi vseh obravnavanih sodb pa so strnjeni zaključki o dopustnosti čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU. Analizirani so različni položaji glede na to, ali gre za priselitev dejanskega in/ali statutarnega sedeža družbe v državo članico gostiteljico ali za izselitev dejanskega in/ali statutarnega sedeža družbe iz matične države članice. Pri tem je zelo pomembno, ali država članica gostiteljica oziroma matična država članica sprejema teorijo dejanskega sedeža ali teorijo ustanovitve. Zaključki se nanašajo tako na trenutno stanje v nacionalnih zakonodajah držav članic EU kot tudi na morebitno normativno ureditev te problematike v Štirinajsti direktivi. Za sprejem tega akta si pravna stroka prizadeva že vrsto let, vendar je Evropska komisija kot predlagatelj šele za leto 2013 napovedala ponovno proučitev stanja na tem področju. Pri urejanju čezmejnega prenosa statutarnega sedeža družbe na ravni EU se kot najbolj sporno ocenjuje vprašanje načela teritorialne skladnosti sedeža družbe. Sodišče EU v svojih odločitvah namreč od njega odstopa, sprejeto pa je med drugim v Uredbi SE. Ta je v magistrskem delu obravnavana zaradi edinstvene normativne ureditve čezmejnega prenosa sedeža gospodarske družbe na ravni EU. Posebno pozornost je avtorica namenila obravnavi davčnopravnih vprašanj v zvezi s čezmejnim prenosom sedeža družbe v EU. V magistrskem delu je analizirana sodna praksa Sodišča EU v zvezi z obdavčitvijo premoženja, ki ga družba s čezmejnim prenosom sedeža prenese v državo članico gostiteljico. Prav tako je raziskana normativna davčnopravna ureditev prenosa rezidenstva družbe v drugo državo članico ob primerljivih položajih (prenosu sedeža SE, čezmejnih združitvah in delitvah), ko družba v matični državi članici ohrani poslovno enoto. Na podlagi zaključkov sodne prakse Sodišča EU in omenjene davčnopravne normativne ureditve je avtorica v magistrskem delu oblikovala smernice, ki naj bi jih matične države članice upoštevale pri: (1) obdavčenju prenosa premoženja družbe v drugo državo članico ob čezmejnem prenosu sedeža družbe in (2) davčni obravnavi poslovne enote družbe, ki po čezmejnem prenosu sedeža ostane na ozemlju matične države članice. Ta stališča bi bilo treba upoštevati tudi ob snovanju sprememb Direktive 2009/133 zaradi morebitnega sprejema Štirinajste direktive, s čimer bi bila odpravljena pravna negotovost, ki sedaj spremlja družbe s težnjo po čezmejnem prenosu sedeža v EU.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejni prenos dejanskega sedeža družbe, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, Cartesio, National Grid Indus, VALE, SE, Štirinajsta direktiva, obdavčitev
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 3120; Prenosov: 855
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
PROSTO GIBANJE EKONOMSKO AKTIVNIH
Brigita Košar, 2012, diplomsko delo

Opis: Vzpostavitev notranjega trga je zagotovila prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravni temelj s tega področja predstavlja PDEU, ki zagotavlja tudi prost pretok storitev in svobodo ustanavljanja. V prvem poglavju se tako seznanimo z oblikovanjem notranjega trga skozi zgodovino, podrobneje pa so predstavljena tudi načela, ki zagotavljajo nemoteno delovanje notranjega trga. Prosto gibanje oseb, kot ena izmed svoboščin, katera vključuje prosto gibanje ekonomsko aktivnih oseb, je predstavljeno v drugem poglavju. V tretjem poglavju je opredeljen pojem storitev in pogoji, da se neka oseba (fizična ali pravna) lahko sklicuje na to pravico. Kot pri vseh ostalih svoboščinah je tudi pri prostem pretoku storitev prepovedana diskriminacija. V veliko pomoč pri razlagi določb o prostem pretoku storitev sodijo tudi izjeme od pravila o prostem opravljanju storitev. Na kratko se seznanimo tudi z dvema direktivama, ki urejajo to področje, in sicer spoznamo Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu in Direktivo 96/71 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Za lažje razumevanje razmejitve med prostim pretokom storitev in svobodo ustanavljanja je v četrtem poglavju predstavljena razmejitev med njima z različnih vidikov. Svobodo ustanavljanja bomo spoznali skozi sodno prakso Sodišča EU v petem poglavju. Predstavljeni so najpomembnejši primeri, ki so znatno razširili pojem svobode ustanavljanja. Za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij je bil pomemben sprejem Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, zanemariti pa ne gre niti vloge Sodišča EU, zato sta predstavljena tudi dva primera sodne prakse s tega področja.
Ključne besede: notranji trg, prosto gibanje oseb, prosti pretok storitev, svoboda ustanavljanja, vzajemno priznavanje kvalifikacij
Objavljeno: 08.06.2012; Ogledov: 1456; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (331,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici