| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Žvižgaštvo kot človekova pravica: razsežnosti svobode govora
Monika Kvac, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljena pojma žvižgaštvo in svoboda govora. V prvem delu smo pojma predstavili, v osrednjem delu smo se pregledali pravno ureditev na področju žvižgaštva v Evropi, Sloveniji, Združenih državah Amerike in Rusiji, nalogo smo zaključili z analizo najbolj znanih primerov žvižgačev. Žvižgaštvo in svoboda govora sta pojma, ki sta med sabo zelo povezana, brez njiju pa ne moremo govoriti o sodobnih demokratičnih državah.
Ključne besede: žvižgaštvo, svoboda govora, pravna ureditev
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (480,57 KB)

2.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje
Jasmina Mitev, 2019, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Ključne besede: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 1267; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (394,83 KB)

3.
Pravica do pozabe: meje dopustnosti medijskega poročanja
Daša Jurišič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kaj in kje pravzaprav so meje medijskega poročanja? Vprašanje, na katero ne moremo dati celovitega odgovora. V informacijski dobi, ki nas obkroža, je na svetovnem spletu ali v tiskanih medijih pravzaprav lahko že vsak avtor besedil, ki so nato na vpogled širši javnosti. V magistrski nalogi se v prvem delu osredotočamo na pojem medijskega poročanja, kaj obsega ter na analizo njegovih vplivov in učinkov. S podrobno analizo pravnih institutov tako poskušamo v delu podrobno razčleniti, opredeliti in prikazati medsebojne korelacije med svobodo govora, medijsko svobodo in osebnostnimi pravicami. Na več mestih tako v nalogi ponazorimo zakonsko praznino, ki obstaja na tem področju. Z nalogo skušamo vsebinsko zelo obsežno tematiko strniti v zaključeno celoto, ob branju katere bo bralec prišel do spoznanja, da je Slovenija na tem področju zakonsko pomanjkljivo urejena, da ne sledi trendom zahodnega sveta, temveč ostaja v senci preteklosti. S podrobno ponazoritvijo vedno bolj aktualnega sovražnega govora želimo izpostaviti pereč problem medijskega poročanja. Ključna nit v celotni nalogi je ponazoriti in predstaviti tanko mejo med svobodo izražanja kot avtorsko pravico in med pravico do zasebnega življenja. Pravica do pozabe je prva v nizu modernejših pravic, ki so se razvile kot posledica zlonamernega pisanja o individuumih. Posameznik v sodnem boju proti medijski hiši, proti avtorju, proti neupravičeni vsebini, ki se nanaša nanj, njegovo življenje in zasebnost. V nalogi izpostavljamo prepletenost institutov, ki naj bi na eni strani zagotavljali svobodo govora in jo na drugi strani upravičeno omejevali.
Ključne besede: pravica do pozabe, medijsko poročanje, svoboda govora, medijska svoboda, sovražni govor
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 437; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Politična (ne)korektnost v objavah ameriških in avstrijskih predsedniških kandidatov na Twitterju
Tadeja Sitar, 2017, magistrsko delo

Opis: Politična korektnost predstavlja velik problem v današnji družbi, ki skuša biti inkluzivna. V inkluzivni družbi je namreč pomemben jezik, ki ga uporabljamo, saj ne želimo nikogar diskriminirati ali izključiti iz družbe. Magistrsko delo se osredotoča na politično korektne in nekorektne izraze, ki se pojavijo na socialnem omrežju Twitter v času predvolilne kampanje v ZDA in v Avstriji. Zanimal me je predvsem jezik štirih predsedniških kandidatov: Donalda Trumpa in Hillary Clinton iz ZDA ter Norberta Hoferja in Alexandra van der Bellena iz Avstrije. S pomočjo izbranih objav na socialnem omrežju Twitter sem skušala poiskati povezave med Avstrijo in ZDA. V teoretičnem delu sem navedla vse potrebne definicije in prikazala politično korektnost v povezavi z drugimi jezikovnimi fenomeni, kot so tabuji, stereotipi in predsodki. Ločeno sem obravnavala politično korektnost v Avstriji in politično korektnost v ZDA. Zanimala me je tudi povezava politične korektnosti s svobodo govora. Raziskala sem, s katerimi zakoni je urejena pravica do svobode govora v Avstriji oz. Evropi ter v ZDA. V empiričnem delu sledi analiza izbranih objav. Vse politično nekorektne in politično korektne izraze, ki so se pojavili v času predvolilne kampanje, sem razdelila v kategorije in jih analizirala tako statistično kot tudi jezikovno. Rezultati so pokazali razliko med ZDA in Avstrijo glede rabe politično korektnega jezika in zmage na volitvah. V ZDA je namreč zmagal kandidat, ki je med kampanjo uporabil največ politično nekorektnih izrazov. V Avstriji pa je zmagal politično najbolj korekten kandidat. Največ različnih politično nekorektnih izrazov se je pojavilo na področju rasnega/etničnega razlikovanja, kar sem tudi pričakovala.
Ključne besede: politična korektnost, politična nekorektnost, svoboda govora
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 569; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Objave javnih oseb na socialnih omrežjih
Urška Leitinger, 2017, diplomsko delo

Opis: V nalogi sta obravnavani vprašanji: ali je socialno omrežje kot javni ali zasebni prostor v interesu javnosti in ali je javna oseba, ob moralno sporni objavi kazensko odgovorna. Postavljene so definicije socialnih omrežij, zasebnega in javnega, interes javnosti in delitvijo javnih oseb na relativno in absolutno javne. Z analizo objav izbranih javnih oseb in odziva medijev na sporne objave, je ugotovljeno, da je socialno omrežje javno ali delno javno okolje, kjer svoboda izražanja ni absolutna, neprimerne objave pa so lahko tudi kaznovane.
Ključne besede: socialna omrežja, Twitter, Facebook, javno, zasebno, javne osebe, interes javnosti, svoboda govora, sovražni govor
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1539; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Sovražni govor in kletvice v komentarjih o youtube videu o Hillary Clinton
Jasmina Alić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na količino sovražnega govora in kletvic v 100 komentarjih o YouTube videu o Hillary Clinton z naslovom Hillary Clinton se sooča z novimi kazenskimi ovadbami. Proučila sem pogostost sovražnih komentarjev, žaljive komentarje in pogostost kletvic. Rezultati so pokazali, da večina komentarjev vsebuje sovražni govor in žaljivke, poleg tega pa tudi tabu besede, kot so kletvice.
Ključne besede: YouTube komentarji, vedenje na spletu, sovražni govor, svoboda govora, kletvice
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

7.
MEDIJSKA SVOBODA IN NJENE OMEJITVE NA PRIMERU REVIJE CHARLIE HEBDO
Irena Lovrenčič Držanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Medijska svoboda in svoboda govora sta temelja demokracije, ki imata nekatere omejitve. Ekonomija, politika in drugi vplivi sooblikujejo medijsko poročanje, posledično pa tudi informiranost javnosti. Deregulacija in omejevanje imata prednosti in slabosti, pomembne pa so tudi pravice in dolžnosti medijev, ki bi morali delovati kot četrta (nadzorna) veja oblasti. Globalizacija, multikulturnost in (ne)razumevanje satire lahko pripeljejo do nasprotovanja ali celo do napadov na medije in novinarje, kot kaže primer omenjene revije. Pogledi na meje svobodnega govora so med medijskimi strokovnjaki raznoliki, uporabniki pa se jih zavemo šele pri kontroverznih primerih, v katerih so v presojo vključena čustva.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, svoboda izražanja, Charlie Hebdo, četrta veja oblasti
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1635; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Zaščita in anonimizacija spletnega komuniciranja
Uroš Peršolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del obsega pregled metod sledenja in prestrezanja komunikacij na svetovnem spletu ter storitve in orodja za zaščito pred takšnim početjem, kot tudi za obhajanje mehanizmov cenzure. V empiričnem delu so na primeru novinarskega poročanja in zadnje čase vse bolj pogostega aktivističnega vnašanja informacij zaupnega značaja v kanale javnih občil, analizirane možnosti za praktično uporabo opisanih metod in postopkov in na konkretnih primerih predstavljene možne rešitve za prikritje identitete poročevalca ter tajnost prenosa informacij. Namen diplomskega dela je predstaviti metode, ki se uporabljajo za sledenje in razkritje identitete spletnih uporabnikov, za prestrezanje in cenzuro informacij, ter ponuditi konkretne rešitve za zaščito identitete in komunikacij.
Ključne besede: nadzor, anonimizacija, cenzura, svoboda govora
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 629; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

9.
KOMENTARJI V SPLETNIH MEDIJIH KOT OKOLJE SOVRAŽNEGA GOVORA
Vanja Jus, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje sovražnega govora kot eno najnevarnejših oblik komuniciranja, ki se vse intenzivnejše pojavlja v spletnih medijih, proti marginaliziranim in ranljivim skupinam pa se izraža skozi diskriminatorni diskurz. To osvetljuje problem anonimnosti in prikritih identitet, s katerimi imajo uporabniki še več možnosti za razpihovanje sovraštva in širjenje nestrpnosti, tovrstno izražanje mnenj pa se tolerira pod krinko demokracije in svobodnega govora. Pravica do svobode izražanja je namreč določena s slovensko ustavo, ki hkrati prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in sovražnosti, zato je med njima težko poiskati pravo ravnovesje. Diplomsko delo opisuje problem prepoznavanja kaznivega sovražnega govora, ki se ga pogosto zamenjuje s političnim, sodbenim, žaljivim in nestrpnim govorom kot oblikami neprimernega govora v komentarjih spletnih medijev, ki močno posegajo v človekovo pravico do osebnega dostojanstva in ogrožajo kulturo dialoga. Izpostavlja tudi pomanjkanje sodne prakse, ustrezne zakonodaje in kazenskih določil pri omejevanju sovražnega govora v forumskih vsebinah in določevanju, pod kakšnimi kriteriji bi moral biti sankcioniran.
Ključne besede: spletni mediji, sovražni govor, svoboda govora, komentiranje
Objavljeno: 02.07.2014; Ogledov: 1309; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

10.
Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl : diplomsko delo univerzitetnega študija
Eva Cimbola, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtorica predstavi delo policije na področju odnosa z mediji. Opredeli, kdo je odgovoren za komuniciranje z mediji. Posebej opredeli, katere so naloge tiskovnega predstavnika policije in kako policija ravna ob kaznivem dejanju, ko gre za mladoletno žrtev. V nadaljevanju se osredini na svobodo izražanja in novinarski kodeks. Poudari nekatere pomembne sestavne dele. Prav tako avtorica poudari dolžnosti novinarjev do naslovnika. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno spolno nasilje kot kaznivo dejanje. Opredeljeno je, kaj vse se šteje kot spolna zloraba, kakšna je zakonodaja in kakšne so posledice po zlorabi. Prav tako avtorica poudari policijsko preiskavo ob spolni zlorabi. Pri analizi avtorica najprej predstavi metode, namene in cilje diplomskega dela. Opravi analizo vseh arhivskih člankov treh različnih portalov (Žurnal24.si, 24ur.com in Rtvslo.si) in doda še članke, ki so bili na to temo objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne agencije. V nadaljevanju je dala avtorica v reševanje vprašalnik, ki sta ga izpolnili dve novinarki – novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, in novinarka, ki piše za spletni portal Rtvslo.si. V sklepnem delu avtorica povzame ugotovitve analize člankov in ugotovitve, ki jih je pridobila z vprašalnikom. Analizirane članke je primerjala z napisano teorijo. Podala je ugotovitve o kršitvah moralnih in novinarskih norm. Ob koncu diplomskega dela je avtorica podala svoje mnenje.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, spolna zloraba, mediji, poročanje, novinarji, svoboda govora, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1355; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (793,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici