| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ DEMOKRACIJE V AMERIKI: VPLIV JOHNA LOCKA NA TEORIJO THOMASA JEFFERSONA
Rebeka Dečman, 2009, diplomsko delo

Opis: Večina sodobnih družb temelji na demokratičnem političnem sistemu, čigar izvore najdemo v tradiciji in praksi antične Grčije. Diplomsko delo se osredotoča na razvoj demokracije v Ameriki po nastanku Združenih držav v 18. stoletju. Antična oz. neposredna demokracija in moderna predstavniška demokracija imata popolnoma različna pogleda na posameznika. Antična demokracija vidi posameznika zgolj v kontekstu skupnosti, kateri pripada in njegovi dolžnosti do te skupnosti. Pomemben premik narejen na področju razvoja demokracije v času nastanka Združenih držav je osredotočenost na posameznika in njegove pravice. Temelji ameriške demokracije 18. stoletja ležijo v filozofiji Johna Locka in njegovi razsvetljenski miselnosti, ki je v veliki meri vplivala na politična razmišljanja in pisanja ameriškega politika Thomasa Jeffersona. Jefferson je s svojim demokratsko-republikansko usmerjenim razmišljanjem realiziral politiko liberalizma.
Ključne besede: demokracija, Združene države Amerike, svoboda, lastnina, toleranca, svoboda govora
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3091; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (946,96 KB)

2.
SVOBODA IZRAŽANJA IN NJENE OMEJITVE
Sabina Francek, 2010, diplomsko delo

Opis: Od uzakonitve habeas corpus, t.j. prve kodifikacije človekovih pravic, do objave mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je minilo več kot 300 let. V tem času sta se obseg in število človekovih pravic postopno povečevala, predvsem po zaslugi 'malega človeka', ki si je v revolucijah in vojnah ter v organiziranem delavskem gibanju z velikikmi žrtvami priboril te pravice. Od osebnostnih pravic, ki so bile prvič kodificirane v Bill of Rights ter do Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki je opredelila človekove pravice na fizično in moralno celovitos, je bil na področju človekovih pravic in svoboščin storjen velik napredek. Obodbje zadnjih petdeset let označuje na eni strani poudarjanje in mednarodno pravno varstvo človekoviih pravic, na drugi strani pa istočasno masovno kršenje in poseganje v temeljne pravice in svoboščine v mnogih državah. V Evropi je za varstvo človekovih pravic posebnega pomena Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere namen je oblikovanje in uvajanje pooenotenega koncepta 'evropskih človekovih pravic'. 1. odstavek 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ( Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij ) opredeljuje svobodo govora- določba zagotavlja vsakomur pravico, do svobode izražanja, mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej, brez vmešavanja javne oblasti. Na podlagi te določbe je Evropsko sodišče za človekove pravice izoblikovalo nekatera načela, ki poudarjajo, da predmet njenega varstva niso le mnenja, filozofske ideje ali različni načini izražanja političnih mnenj, temveč tudi dejstva, novice in ideje, ki so lahko za koga žaljive, celo šokantne in vznemirljive za državo ali določen del prebivalstva, ker je vloga tiska nezamenljiva pri informiranju javnosti o zadevah javnega pomena in da je prav zaradi varovanja medijske svobode dopustno celo žaljivo izražanje. Zato so tudi meje sprejemljive kritike širše, kadar gre za politične oz. javne osebnosti, kot to sicer velja za spoštovanje zasebnosti ostalih oseb. Takšno svobodo daje demokratični pluralizem, kajti demokracija je javnomnenjski proces, za katerega je značilen svoboden način razmišljanja, katerega idejni temelj je toleranca do nasprotnih stališč in mnenj. Svoboda izražanja misli je torej nesporno temeljni pogoj za svobodo duha in zato tudi medijsko svobodo. Spoštovati dostojanstvo osebe pa je dolžnost, ki jo ima človek do sebe kot moralnega bitja. Spoštovanje človeškosti lahko zahteva od vsakega drugega človeka, vendar človek ni dolžan spoštovati le samega sebe, ampak ima to dolžnost tudi do drugih ljudi. Ker pravo ne more v celoti zagotoviti miru in sožitja med ljudmi, se na številnih področjih pojavlja potreba po moralni varnosti, ki odseva v visoki humanizirani kulturi, prežeti z etičnimi merili vsakega posameznika in družbe kot celote. Zagotavljanje moralne varnosti pa pomeni tudi bistveno višjo stopnjo varnosti človeka, kot mu jo zagotavlja pravo. V diplomski nalogi sem tako zajela zgodovino razvoja človekovih pravic s poudarkom na medijski svobodi in svobodi izražanja ter novinarski etiki Zajela sem veljavno zakonodajo s tega področja ter se v osrednjem delu naloge bolj podrobno posvetila kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime. Ta so taksativno našteta v 18. poglavju Kazenskega zakonika. Nalogo sem zaključila s sodnim varstvom časti in dobrega imena ter potekom kazenskega postopka. Osvetlila sem težave s katerimi se soočajo sodišča pri obravnavi teh kaznivih dejanj ter v kolikšno pomoč jim je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ključne besede: Ključne besede: človekove pravice, svoboda govora, mediji, izražanje, omejitve, novinarska etika, čast, dobro ime, kazenska odgovornost, sodno varstvo
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 4469; Prenosov: 792
.pdf Celotno besedilo (414,45 KB)

3.
4.
Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl : diplomsko delo univerzitetnega študija
Eva Cimbola, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtorica predstavi delo policije na področju odnosa z mediji. Opredeli, kdo je odgovoren za komuniciranje z mediji. Posebej opredeli, katere so naloge tiskovnega predstavnika policije in kako policija ravna ob kaznivem dejanju, ko gre za mladoletno žrtev. V nadaljevanju se osredini na svobodo izražanja in novinarski kodeks. Poudari nekatere pomembne sestavne dele. Prav tako avtorica poudari dolžnosti novinarjev do naslovnika. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno spolno nasilje kot kaznivo dejanje. Opredeljeno je, kaj vse se šteje kot spolna zloraba, kakšna je zakonodaja in kakšne so posledice po zlorabi. Prav tako avtorica poudari policijsko preiskavo ob spolni zlorabi. Pri analizi avtorica najprej predstavi metode, namene in cilje diplomskega dela. Opravi analizo vseh arhivskih člankov treh različnih portalov (Žurnal24.si, 24ur.com in Rtvslo.si) in doda še članke, ki so bili na to temo objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne agencije. V nadaljevanju je dala avtorica v reševanje vprašalnik, ki sta ga izpolnili dve novinarki – novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, in novinarka, ki piše za spletni portal Rtvslo.si. V sklepnem delu avtorica povzame ugotovitve analize člankov in ugotovitve, ki jih je pridobila z vprašalnikom. Analizirane članke je primerjala z napisano teorijo. Podala je ugotovitve o kršitvah moralnih in novinarskih norm. Ob koncu diplomskega dela je avtorica podala svoje mnenje.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, spolna zloraba, mediji, poročanje, novinarji, svoboda govora, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1087; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (793,52 KB)

5.
KOMENTARJI V SPLETNIH MEDIJIH KOT OKOLJE SOVRAŽNEGA GOVORA
Vanja Jus, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje sovražnega govora kot eno najnevarnejših oblik komuniciranja, ki se vse intenzivnejše pojavlja v spletnih medijih, proti marginaliziranim in ranljivim skupinam pa se izraža skozi diskriminatorni diskurz. To osvetljuje problem anonimnosti in prikritih identitet, s katerimi imajo uporabniki še več možnosti za razpihovanje sovraštva in širjenje nestrpnosti, tovrstno izražanje mnenj pa se tolerira pod krinko demokracije in svobodnega govora. Pravica do svobode izražanja je namreč določena s slovensko ustavo, ki hkrati prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in sovražnosti, zato je med njima težko poiskati pravo ravnovesje. Diplomsko delo opisuje problem prepoznavanja kaznivega sovražnega govora, ki se ga pogosto zamenjuje s političnim, sodbenim, žaljivim in nestrpnim govorom kot oblikami neprimernega govora v komentarjih spletnih medijev, ki močno posegajo v človekovo pravico do osebnega dostojanstva in ogrožajo kulturo dialoga. Izpostavlja tudi pomanjkanje sodne prakse, ustrezne zakonodaje in kazenskih določil pri omejevanju sovražnega govora v forumskih vsebinah in določevanju, pod kakšnimi kriteriji bi moral biti sankcioniran.
Ključne besede: spletni mediji, sovražni govor, svoboda govora, komentiranje
Objavljeno: 02.07.2014; Ogledov: 967; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Zaščita in anonimizacija spletnega komuniciranja
Uroš Peršolja, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del obsega pregled metod sledenja in prestrezanja komunikacij na svetovnem spletu ter storitve in orodja za zaščito pred takšnim početjem, kot tudi za obhajanje mehanizmov cenzure. V empiričnem delu so na primeru novinarskega poročanja in zadnje čase vse bolj pogostega aktivističnega vnašanja informacij zaupnega značaja v kanale javnih občil, analizirane možnosti za praktično uporabo opisanih metod in postopkov in na konkretnih primerih predstavljene možne rešitve za prikritje identitete poročevalca ter tajnost prenosa informacij. Namen diplomskega dela je predstaviti metode, ki se uporabljajo za sledenje in razkritje identitete spletnih uporabnikov, za prestrezanje in cenzuro informacij, ter ponuditi konkretne rešitve za zaščito identitete in komunikacij.
Ključne besede: nadzor, anonimizacija, cenzura, svoboda govora
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 336; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

7.
MEDIJSKA SVOBODA IN NJENE OMEJITVE NA PRIMERU REVIJE CHARLIE HEBDO
Irena Lovrenčič Držanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Medijska svoboda in svoboda govora sta temelja demokracije, ki imata nekatere omejitve. Ekonomija, politika in drugi vplivi sooblikujejo medijsko poročanje, posledično pa tudi informiranost javnosti. Deregulacija in omejevanje imata prednosti in slabosti, pomembne pa so tudi pravice in dolžnosti medijev, ki bi morali delovati kot četrta (nadzorna) veja oblasti. Globalizacija, multikulturnost in (ne)razumevanje satire lahko pripeljejo do nasprotovanja ali celo do napadov na medije in novinarje, kot kaže primer omenjene revije. Pogledi na meje svobodnega govora so med medijskimi strokovnjaki raznoliki, uporabniki pa se jih zavemo šele pri kontroverznih primerih, v katerih so v presojo vključena čustva.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, svoboda izražanja, Charlie Hebdo, četrta veja oblasti
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 959; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Objave javnih oseb na socialnih omrežjih
Urška Leitinger, 2017, diplomsko delo

Opis: V nalogi sta obravnavani vprašanji: ali je socialno omrežje kot javni ali zasebni prostor v interesu javnosti in ali je javna oseba, ob moralno sporni objavi kazensko odgovorna. Postavljene so definicije socialnih omrežij, zasebnega in javnega, interes javnosti in delitvijo javnih oseb na relativno in absolutno javne. Z analizo objav izbranih javnih oseb in odziva medijev na sporne objave, je ugotovljeno, da je socialno omrežje javno ali delno javno okolje, kjer svoboda izražanja ni absolutna, neprimerne objave pa so lahko tudi kaznovane.
Ključne besede: socialna omrežja, Twitter, Facebook, javno, zasebno, javne osebe, interes javnosti, svoboda govora, sovražni govor
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 948; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Sovražni govor in kletvice v komentarjih o youtube videu o Hillary Clinton
Jasmina Alić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na količino sovražnega govora in kletvic v 100 komentarjih o YouTube videu o Hillary Clinton z naslovom Hillary Clinton se sooča z novimi kazenskimi ovadbami. Proučila sem pogostost sovražnih komentarjev, žaljive komentarje in pogostost kletvic. Rezultati so pokazali, da večina komentarjev vsebuje sovražni govor in žaljivke, poleg tega pa tudi tabu besede, kot so kletvice.
Ključne besede: YouTube komentarji, vedenje na spletu, sovražni govor, svoboda govora, kletvice
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 349; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

10.
Politična (ne)korektnost v objavah ameriških in avstrijskih predsedniških kandidatov na Twitterju
Tadeja Sitar, 2017, magistrsko delo

Opis: Politična korektnost predstavlja velik problem v današnji družbi, ki skuša biti inkluzivna. V inkluzivni družbi je namreč pomemben jezik, ki ga uporabljamo, saj ne želimo nikogar diskriminirati ali izključiti iz družbe. Magistrsko delo se osredotoča na politično korektne in nekorektne izraze, ki se pojavijo na socialnem omrežju Twitter v času predvolilne kampanje v ZDA in v Avstriji. Zanimal me je predvsem jezik štirih predsedniških kandidatov: Donalda Trumpa in Hillary Clinton iz ZDA ter Norberta Hoferja in Alexandra van der Bellena iz Avstrije. S pomočjo izbranih objav na socialnem omrežju Twitter sem skušala poiskati povezave med Avstrijo in ZDA. V teoretičnem delu sem navedla vse potrebne definicije in prikazala politično korektnost v povezavi z drugimi jezikovnimi fenomeni, kot so tabuji, stereotipi in predsodki. Ločeno sem obravnavala politično korektnost v Avstriji in politično korektnost v ZDA. Zanimala me je tudi povezava politične korektnosti s svobodo govora. Raziskala sem, s katerimi zakoni je urejena pravica do svobode govora v Avstriji oz. Evropi ter v ZDA. V empiričnem delu sledi analiza izbranih objav. Vse politično nekorektne in politično korektne izraze, ki so se pojavili v času predvolilne kampanje, sem razdelila v kategorije in jih analizirala tako statistično kot tudi jezikovno. Rezultati so pokazali razliko med ZDA in Avstrijo glede rabe politično korektnega jezika in zmage na volitvah. V ZDA je namreč zmagal kandidat, ki je med kampanjo uporabil največ politično nekorektnih izrazov. V Avstriji pa je zmagal politično najbolj korekten kandidat. Največ različnih politično nekorektnih izrazov se je pojavilo na področju rasnega/etničnega razlikovanja, kar sem tudi pričakovala.
Ključne besede: politična korektnost, politična nekorektnost, svoboda govora
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 269; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici