| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRGOVINA Z LJUDMI SKOZI VIDIK ČLOVEKOVIH PRAVIC
Saša Skutnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Vse premalo se zavedamo obstoja trgovine z ljudmi, njenih pasti in nevarnosti. To je globalno zakoreninjen pojav, prisoten v različnih oblikah že od nastanka civilizacij, danes pa pereč problem v skoraj vseh državah sveta. Je oblika organiziranega kriminala , ki prinaša enormne dobičke na račun grobih, neopravičljivih kršitev več temeljnih človekovih pravic. Dejansko gre za nelegalno gospodarsko dejavnost kupo-prodajnega procesa, kjer blago predstavljajo ljudje. Ocenjujejo jo na tretjo najbolj profitno kriminalno dejavnost, takoj za trgovino z drogami in orožjem. Po ocenah ILO trgovina z ljudmi letno prinaša 31.6 bilijonov dolarjev, polovica tega dobička se ustvari v industrijsko razvitih gospodarstvih (Severna Amerika, Evropa). Najpogostejše oblike izkoriščanja so prostitucija in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo ter trgovina z organi. Kar 70 odstotkov deklet in žensk je izkoriščenih v namene komercialne spolne industrije. Poleg naštetih pa seveda obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja, ki so pogojene s kulturo družbe in povpraševanjem po določenih oblikah na trgu. Ker je trgovina z ljudmi tajna in prikrita dejavnost, je število trgovanih ljudi po svetu zgolj plod približne ocene. Na podlagi ocen Ameriškega Department of State's TIP se število žrtev giblje med 4 in 27 milijoni, od tega je 800.000 ljudi letno trgovanih preko nacionalnih meja. Otroci predstavljajo kar polovico vseh žrtev mednarodne trgovine, od tega je milijon otrok letno trgovanih samo v namene spolnega izkoriščanja. ILO ocenjuje število žrtev na 2.5 milijona. Z vidika zakonodajne ureditve in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi, številke nakazujejo na majhno učinkovitost; letna TIP beležijo od pet do šest tisoč vseh kazenskih pregonov, od katerih se jih le dobra polovica konča z obsodbo. To pomeni, da je v svetovnem merilu obsojen en trgovec na 800 žrtev trgovine z ljudmi. Pravna zaščita žrtev trgovine z ljudmi je v večini držav urejena le v primerih vzajemnega sodelovanja z organi pregona, vendar državne in mednarodne NGO skozi različne projekte ter v sodelovanju z državnimi organi stremijo k izboljšanju obstoječe zaščite žrtev ter k zvišanju standardov nudene pomoči in oskrbe. Kot sem že omenila je v procesu trgovanja grobo kršenih veliko človekovih pravic; nekatere neposredno, druge posredno. Prve temeljne človekove pravice, ki so v procesu trgovine z ljudmi posamezniku odvzete, so pravica do svobode, svobode gibanja in varstva osebnega dostojanstva. Kršitev pravice do življenja načeloma ni namen trgovcev z ljudmi, vendar je včasih rezultat okoliščin, medtem pa je kršitev povezujoče pravice do življenja - pravica do telesne nedotakljivosti - sestavni del procesa trgovine z ljudmi. Raziskave v posameznih evropskih državah so pokazale, da je 95 odstotkov vseh žrtev procesa trgovanja podvrženih fizičnemu ali spolnemu nasilju. Oblike mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja so konstanta izvrševanja nadzora nad žrtvami in posledica oblik njihovega izkoriščanja. Tudi prepoved suženjstva in prisilnega dela je ena izmed neposredno kršenih pravic. Kljub temu, da je bila prepoved suženjstva prva človekova pravica zaščitena z mednarodno pogodbo ob koncu 19. stoletja, danes njena kršitev še vedno predstavlja nevarnost in dejstvo za milijone ljudi po vsem svetu.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, človekove pravice, suženjstvo, žrtev, svoboda gibanja, telesna nedotakljivost, mučenje, prisilno delo
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 3235; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
3.
PRIZNAVANJE DIPLOM IN DRUGIH ZNANJ PRAVNIKOV V EU
Urška Planinšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Narava odvetniškega poklica je narekovala počasnejši razvoj prostega trga pravnikov, kot bi si morda zakonodajalec in državljani EU želeli. Razlog za to je, da je v državah članicah v bistvu skoraj 28 različnih pravnih sistemov, ki pa so bili z ustanovitvijo EU povezani v enoten notranji trg. Vse to povzroča zaplete, ko odvetniki izvršujejo pravico do svobodnega gibanja, saj je njihovo usposabljanje in obseg dejavnosti drugačen. Za uporabnike pravnih storitev je to pozitivno, saj imajo široko izbiro pravnih strokovnjakov, ti pa imajo možnost konkurirati na širšem evropskem trgu. Vse večja mobilnost odvetnikov na notranjem trgu je države članice prisilila k poenotenju trga pravnikov v smislu vzpostavitve poenotenega režima priznavanja usposobljenosti oz. pogojev za opravljanje odvetniškega poklica v različnih državah članicah.
Ključne besede: Diploma, poklicne kvalifikacije, svoboda gibanja pravnikov, splošni sistem priznavanja, sektorski sistem priznavanja, sodna praksa.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 896; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (645,26 KB)

4.
USTAVNO-PRAVNA DILEMA IZOLACIJE/KARANTENE BOLNIKOV Z NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI
Marjetka Voda, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se prepletata na eni strani kršitev osebnostnih pravic na področju zakonodaje o preprečevanju nalezljivih bolezni in na drugi strani nujnost in primernost ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni, kot sta ukrepa izolacije in karantene, ki sta potrebna zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni večjih razsežnosti, ki nevarno ogrožajo zdravje prebivalcev. Zaradi boljšega razumevanja tematik sem na samem začetku diplomskega dela predstavila ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, kjer sem se osredotočila na ukrepa izolacije in karantene, ter opisala probleme in izzive, s katerimi se srečuje današnja družba ob uvedbi le-teh. Predstavila sem pravne akte, ki urejajo področje nalezljivih bolezni v Sloveniji. V tem poglavju sem tudi na kratko predstavila Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, na ravni Evropske Unije in Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije. Jedro naloge predstavlja poglavje Izolacija in karantena - pravno in etično sporna ukrepa, kjer sem opozorila na kontradiktornost med Ustavo Republike Slovenije (32.čl. (svoboda gibanja), 51.čl. (pravica do zdravstvenega varstva), 19.čl. (varstvo osebne svobode) in 25.čl. (pravica do sodnega varstva)), ter Zakonom o nalezljivih boleznih (18. čl.(izolacija) in 19. čl. (karantena)), v katerem zakonodajalec s posebnimi, prisilnimi ukrepi ščiti javni interes in posega v pravice posameznika. Tu sem predstavila mnenja tujih avtorjev in odločitev ESČP – primer Enhorn proti Švedski. Na koncu sem predstavila regulatorne organe Republike Slovenije, ki so namenjeni varovanju zdravja, opisala njihove naloge in področja dela. V diplomskem delu sem ugotovila, da sta ukrepa izolacije in karantene, kot ukrepa za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki so nevarne za javno zdravje, nujna in primerna ob upoštevanju strogega testa sorazmernosti.
Ključne besede: Izolacija, karantena, človekove pravice, varstvo osebne svobode, svoboda gibanja, pravno varstvo.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici