Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi proučujemo značilnosti in posebnosti ponaredkov v mednarodni trgovini, ki inovativnim proizvajalcem in členom v distribucijski verigi ter državam povzročajo znatno škodo, vplivajo pa lahko tudi na zdravje in zadovoljstvo potrošnikov. V nalogi z več zornih kotov proučujemo gibanje obsega ponaredkov v mednarodnem trgovanju, da bi ugotovili, ali dejansko njihov obseg narašča ali pa morda upada, glede na to, da v posameznih državah ali regijah potekajo številne aktivnosti za preprečevanje trgovine s ponaredki in ozaveščanje potrošnika o problemih, ki jih povzroča trgovina s ponaredki, ki smo ji lahko priča v sodobnem času. Čeprav gre za aktualno tematiko, je mogoče ugotoviti, da je trgovina s ponaredki iz različnih vzrokov težko merljiva in dokazljiva, vendar predstavlja pomembno sestavino globalnega trgovanja. Sklepno spoznanje iz raziskave je, da kljub makroekonomskim ukrepom in ukrepom v sferi potrošnika trgovina s ponaredki še vedno narašča, na kar poleg drugega vpliva tudi napredek v informacijsko-komunikacijski tehnologiji in logistiki, s čimer se protekcionistični ukrepi in akcije ozaveščanja potrošnikov izkažejo kot nezadostno učinkovite, zastarele, presplošno zastavljene in nepodprte s strani članov distribucijske verige. Opazimo, da je obravnavana tematika večplastna, zato zahteva vzajemno sodelovanje več družbeno-ekonomskih sfer za realizacijo prizivnih učinkov v globalni ekonomiji.
Ključne besede: Ponaredek, globalizacija, svetovna trgovina, intelektualna lastnina, zaščitni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 884; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: Trgovina je v 20. in 21. stoletju dosegla nepredstavljiv napredek. Z razvojen tehnologije in globalizacijo gospodarstva je danes v svetu vse dosegljivo v zelo kratkem času. Od informacij, trgovskega blaga, storitev in podobno. Kljub vsesplošnemu napredku pa še vedno 90 % celotne svetovne trgovine in tovora prepeljejo kontejnerske ladje. Veliko ljudi misli, da so luke in kontejnerski prevoz zastarel in tudi finančno najbolj ugoden način prevoza blaga, a se zelo motijo. Luke in podjetja, ki se ukvarjajo z ladijskim prevozom, so morale vložiti veliko sredstev za modernizacijo, saj so le tako lahko konkurenčni v globalni ponudbi tovrstnih storitev. Tudi Slovenija ima zelo pomembno luko v Kopru, obenem pa se nahaja na zelo pomembnem strateškem položaju v evropskem trgovanju. Zaradi tega je nastala ideja o tem, da naredimo kratko analizo razvoja in napredka na področju kontejnerskih prevozov in povzamemo vse aspekte kontejnerskega transporta in njegovih podrejenih vej potrebnih za dostavo tovora. Predstaviti in prikazati želimo različne poteke, oblike in delovanje kontejnerskega transporta. Primerjali bomo tudi razvoj in trenutno infrastrukturo v Luki Koper z razvitejšimi državami in primerjali, kako so posamezne države v tem segmentu uvidele priložnosti in jih izkoristile.
Ključne besede: Kontejnerizacija, ladje, transport, priročnik, svetovna trgovina, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 948; Prenosov: 118
Celotno besedilo (4,94 MB)

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2397; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Kljub zaenkrat še relativno manjšemu obsegu svetovne trgovine prek interneta v primerjavi s konvencionalno mednarodno trgovino postaja svetovni splet ena od ključnih inovacij sodobne informacijske tehnologije, ki nakazuje novo obdobje v razvoju paradigme trženja na prehodu v 21. stoletje in napoveduje temeljne spremembe v načinu organiziranosti poslovnih procesov in konceptih menedžmenta podjetij. Internet ustvarja kontekst za globalni virtualni trg z aktivnimi in suverenimi porabniki, katerih položaj na trgu se močno krepi zaradi neoviranega dostopa do informacij o trgu in tržni ponudbi, zato lahko v procesu menjave okrepijo svojo pogajalsko pozicijo nasproti dobaviteljem, s tem pa paradigma konvencionalnega množičnega trženja polagoma prehaja v trženje, ki temelji na interaktivnem izgrajevanju neposrednih odnosov z vsakim posameznim porabnikom in ustvarjanju drugačnih (partnerskih, uravnoteženih, trajnejših, donosnih v daljšem obdobju) odnosov med dobavitelji in odjemalci na trgu. Internet ni zgolj le eden od novih distribucijskih in komunikacijskih kanalov. temveč postaja očitno precej več. Nakazuje spreminjanje temeljne paradigme trženja, ki tudi malim podjetjem omogoča učinkovit vstop na svetovni trg. Zaradi interaktivnosti v komuniciranju pa vpliva tudi na spremembo tradicionalnega razmerja moči med tržnimi udeleženci in vzpostavlja nove odnose med njimi, tako da s porajanjem novega poslovnega modela fizične razdalje med trgi in s tem tudi med kupci in dobavitelji izgubljajo pomen, podjetjem pa se ponuja učinkovit model za razvoj trženja na globalnem trgu. Posledica vsega tega je spreminjanje tradicionalnih konceptov in nastajanje novih pravil uspešnega trženja. Ker se s tem oblikujejo tudi nov okvir za razvoj trženjskega koncepta in novi pristopi za razvijanje trženjskih strategij podjetij, bodo morala slovenska podjetja v bodoče pogumneje in bolj agresivno umestiti internet v koncept bodočega razvoja svoje trženjske in celotne poslovne strategije.
Ključne besede: mednarodno trženje, globalizacija, svetovna trgovina, informacijska tehnologija, virtualna resničnost, elektronsko poslovanje, Internet, razvoj, ekonomska rast, svetovni trg, mala podjetja, trženje, strategija trženja, komuniciranje, distribucija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1924; Prenosov: 59
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: agrarna politika, kmetijstvo, kmetijski pridelki, pogajanje, svet, Urugvajska runda, WTO, GATT, GATS, mednarodno gospodarstvo, trgovinske pogodbe, procesi, trgovinska politika, Evropska unija, enotni trg, ZDA, Slovenija, globalizacija, svetovna trgovina, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, vrednotenje, ocenjevanje, subvencije, liberalizacija, internacionalizacija, gospodarstvo, panoge dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2210; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,76 MB)