| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
FINANČNA ANALIZA IN VREDNOTENJE DELNICE PODJETJA BAYERISCHE MOTOREN WERKE AG - BMW
Marko Hegler, 2010, diplomsko delo

Opis: Ker na kratek rok na ceno delnice vpliva predvsem psihologija vlagateljev so možni tudi nadaljnji padci, predvsem v smislu ponovnega padca gospodarskih aktivnosti, kar bi posledično vplivalo na bodoče dobičke podjetij. Nevarnosti za ceno delnice predstavlja predvsem možnost sedanje finančne in gospodarske krize z dvojnim dnom, ki jo večkrat omenja priznani ekonomist in profesor dr. Nuriel Roubini. Ker je začetek krize zaznamoval predvsem dolg zasebnega sektorja se le-ta danes manifestira v obliki strahu pred krizo javnega dolga. Prvotno krizo zasebnega sektorja je reševal in še rešuje javni sektor, obenem pa se pojavlja zaradi velikih javnih dolgov možnost druge krize- krizo javnega sektorja. Gre se za to, da so države poskušale z masovnimi denarnimi paketi pomagati vzpodbuditi zasebno potrošnjo in s tem preprečiti veliko depresijo, kar se zaradi prevelikega zadolževanja javnega sektorja v času nastajanja te naloge vrača v obliki krize javnega dolga. Kljub dobrim rezultatom poslovanja podjetja BMW in drugih avtomobilskih podjetij pa vseeno obstaja negotovost razvoja prihodnjih dogodkov, predvsem v smislu ponovnega upada svetovnega povpraševanja.
Ključne besede: Ključne besede: Bull Market, svetovna finančna in gospodarska kriza, borzni mehurček, temeljna analiza, finančna analiza, vrednotenje delnice, finančni kazalniki, BMW AG, borzni indeks, kriza zasebnega sektorja, javni dolg.
Objavljeno: 31.08.2010; Ogledov: 3024; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (506,62 KB)

2.
FINANCIRANJE BANKE
Jure Viderman, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke imajo vse od svojega nastanka zelo pomembno vlogo v življenju posameznika in družbe nasploh. S svojimi storitvami omogočajo družbi razne posle in transakcije, ki oblikujejo ekonomski del življenja. Banka kot posrednik med deficitnimi in suficitnimi finančnimi celicami omogoča na eni strani varčevanje in na drugi strani posojanje sredstev. Tako je financiranje eno glavnih aktivnosti in poslanstev banke, vendar sodobne banke ponujajo še ostale storitve, ki so prav tako zelo pomembne za gospodarstvo in prebivalstvo. Ker je banka pravzaprav podjetje, je njen glavni cilj dobiček. Poslovanje bank zato sledi predvsem podjetniškim načelom, a tudi bančnim, tehnološkim, informacijskim standardom in, kar je najpomembnejše, potrebam komitentov. Banke se financirajo predvsem z depoziti prebivalstva in mednarodnim bančnim zadolževanjem. Čeprav so glavni vir sredstev financiranja bank depoziti domačega prebivalstva, se lahko banke znajdejo v nezavidljivi situaciji zaradi makroekonomskih razmer, na katere nimajo vpliva. Velik problem bank predstavljata negotovost in nepredvidljivost dogajanja na svetovnih trgih. Situacija bank se lahko v zaostrenih razmerah močno poslabša, odvisno predvsem od značilnosti banke in od poslovanja v preteklosti. V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se pojavi predvsem upad zaupanja prebivalstva v bančni sektor in s tem zaostritev razmer v okviru pridobivanja sredstev prebivalstva in ostalih finančnih subjektov. Izhod iz krize lahko banke iščejo samo s pomočjo državnih ukrepov.
Ključne besede: Banka, financiranje, viri financiranja, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 2255; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (552,92 KB)

3.
SVETOVNA KRIZA, SLOVENCI IN REŠEVANJE KRIZ V PODJETJIH
Nika Juhart, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti pojem krize v podjetju, kako nastane in kako jo najučinkoviteje preprečiti, ter kateri so vzroki, simptomi in povodi krize. Poleg tega je namen podati tudi zgled ostalim podjetjem, kako je potrebno pristopiti k situaciji ko je podjetje v krizi. Beseda kriza je danes veliki pojem ki pomeni kratkotrajno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, nastalo tako zaradi zunanjih kakor tudi notranjih vzrokov in neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj podjetja. S takšnim stanjem se trenutno seznanjajo tudi velika slovenska in svetovna podjetja. Razlog za neuspešno reševanje kriz pa je velikokrat pozno zaznavanje krize ali pa pomanjkanje znanja na tem področju. Zelo pomembno vlogo v času krize pa imajo tudi njeni udeleženci kateri se na krizo različno odzovejo. Kot smo ugotovili se bo kriza še nekaj časa kazala, vendar se bo prej kot slej spet obrnilo na bolje. Prišlo naj bi do večjih sprememb tako na gospodarskem kot tudi finančnem področju. S strani slovenske vlade pa pričakujemo, da bodo najbolj učinkovito pomagala podjetjem, da bodo to krizo prebrodila in spet zmanjšala število brezposelnih.
Ključne besede: Kriza, svetovna kriza, vedenje udeležencev, vzroki kriz, simptomi krize, krizna situacija, tveganje.
Objavljeno: 10.02.2010; Ogledov: 2518; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (955,09 KB)

4.
PRIMERJAVA MED DAVČNIMI UKREPI V ZDA, NEMČIJI IN SLOVENIJI V RAZMERAH FINANČNE KRIZE TER NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE PODJETIJ
Severina Podvršnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovna tema diplomskega dela je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007 v ZDA in se po okužbenih kanalih prenesla na številne države po svetu. Glavni cilji naloge so spoznati vladne davčne ukrepe v ZDA, Nemčiji in Sloveniji v boju proti gospodarski krizi, jih medsebojno primerjati in najti povezave med ukrepi omenjenih držav v sodobni gospodarski krizi z gospodarskimi krizami v preteklosti. Poseben poudarek je na preučevanju posledic davčnih ukrepov na podjetja v posameznih državah. Glavne ugotovitve naloge so naslednje: vlade držav se z recesijo spopadajo vsaka po svoje, individualno, glede na makroekonomske gospodarske razmere v državi. Kljub različnim pristopom pa najdemo med njimi mnoge podobnosti, kar lahko pripišemo podobnim gospodarskim pogojem v državah, sledenju napotkom kreditabilnih mednarodnih organizacij in neposrednemu ter posrednemu učenju držav in kriz v preteklosti. Davčna politika v vseh treh preučevanih državah uporablja ukrepe za znižanje davčne obveznosti in povečanje državne potrošnje z namenom povečevanja agregatne potrošnje, kar naj bi posledično povečalo agregatno ponudbo in ponovno zagnalo gospodarstvo. Naslednja pomembna ugotovitev je, da so davčne oaze eden izmed pomembni krivcev za nastanek svetovne gospodarske krize, njihovo uničenje pa bi pripomoglo k reševanju globalne krize zaradi povečevanja finančne transparentnosti, povečevanja zaupanja v finančni sistem in zaradi preprečevanja gospodarskega kriminala. Ugotovili smo tudi, da se vse izmed preučevanih držav zavedajo pomembnosti obstoja in nemotenega delovanja podjetij, ki so temelj učinkovitega delovanja gospodarstva. Mnogi davčni ukrepi so tako usmerjeni na podjetja, večinoma so zasnovani tako, da povečujejo likvidnost podjetij, kar je med posojilnimi krizami zelo pomembno. Davčna obveznost v obdobju krize se zmanjšuje, tako da podjetjem ostanejo potrebna sredstva za nemoteno poslovanje, kar pripomore k ohranjanju delovnih mest. Višanje brezposelnosti namreč dodatno prispeva k začaranemu krogu — nižji osebni dohodki prebivalstva pomenijo nižjo osebno porabo, ta znižuje agregatno povpraševanje, kar se kaže v nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, hipotekarna nepremičninska kriza, davčni ukrepi v ZDA, Nemčiji in Sloveniji, davčne oaze, MDS, OECD
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 1895; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (771,40 KB)

5.
KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC V ČASU GLOBALNE RECESIJE
Martina Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Konsolidacija javnih financ predstavlja trenutno najbolj pereč problem reševanja posledic krize iz l. 2008. Instrumenti za reševanje gospodarstva so večinoma že vsi podali rezultate; javne finance pa so poglavje urejanja sedaj, leto po krizi, ko so ukrepi, namenjeni gospodarstvu, že vpeljani. Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj na 3% BDP-ja ali manj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter napram svojim lastnim zmožnostim. Seveda pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek poznavalcev. Države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: javne finance, konsolidacija javnih financ, javni dolg, javni primanjkljaj, proračun, fiskalni ukrepi, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 4551; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Lucija Kokot, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja. V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo. Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi. Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Ključne besede: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 2066; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (794,95 KB)

7.
ANALIZA VPLIVA SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE OBČIN V SLOVENIJI
Klementina Kuzmič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vsebina dela diplomskega seminarja predstavlja področja, kamor je po našem mnenju gospodarska kriza najbolj vplivala in pustila najočitnejše spremembe. Pogoj za življenje in delo občine (kakor tudi države) je zadovoljevanje človekovih potreb. Tako mora občina svojim prebivalcem zagotoviti pravico do komunalnih storitev, skrb za osnovno varstvo otrok, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih, skrb za javni red in mir in podobno. Za delovanje občine v tej smeri so potrebna finančna sredstva. S slovensko ustavo je določeno, da se občina financira z lastnimi viri. Če zaradi slabe gospodarske razvitosti ni sposobna finančno podpreti vseh nalog, ki jih opravlja, potem ji mora država zagotoviti dodatna sredstva. Tretja možnost občin pa je zadolževanje. Ker se v tem sistemu financiranja občin izkaže, da so občine v veliki meri odvisne od države, bi morala imeti predvsem država posluh za občine, kajti očitno so sredstva, ki jih dobijo, premalo, da bi se uspešno spopadale s svojimi težavami. Potrebna bo sprememba sistema financiranja, ki smo ga opisali že v poglavju o problematiki sistema financiranja občin. Zaradi posledic, ki jih je pustila svetovna gospodarska kriza, bo potrebno uvesti še mnogo sprememb, da bo gospodarstvo lahko ponovno oživelo. Tako občine niso edine, ki potrebujejo spremembe v svojem delovanju. Tu imamo še banke, zavarovalnice in borze, ki so pomembno prispevale k izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize.
Ključne besede: poslovanje občin, svetovna finančna kriza, Slovenija
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 1557; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (795,89 KB)

8.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2748; Prenosov: 0

9.
VZROKI IN POSLEDICE FINANČNIH KRIZ V SVETU
Simona Skerbiš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Borzni zlom, ki se je začel leta 1929, je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic na Wall Street-u. Ta se je raznesel v najhujšo in najobsežnejšo recesijo v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije in kmetijska območja zaradi padca cen. Vzrokov za to krizo je bilo več: nesorazmerna distribucija dohodkov, neustrezne organizacijske strukture korporacij (velike korupcije so bile zelo mamljive in dojemljive za kriminal in korupcijo), neustrezni bančni sistem (previsoka medsebojna odvisnost bank), neustrezna trgovinska bilanca ZDA. Posledice, ki jih je ta kriza pustila so bile brezposelnost, padec cen v kmetijstvu, opustitev zlatega standarda, propad bank. Izhod iz krize so v ZDA poiskali v obveznem političnem, davčnem in monetarnem programu »New Deal«. Azijska kriza se je pričela z devalvacijo tajskega bata leta 1997. To krizo sta spremljali valutna kriza in kriza v bančnem sektorju, ključni element reševanja pa je bilo prestrukturiranje dolgov prizadetih držav. Vzroki za krizo so bile spremembe v zunanjem okolju, slabosti v vodenju makroekonomske politike, slabosti v finančnih sistemih, kratkoročni dolgovi bank in podjetij. Posledice te krize so bile v naraščanju brezposelnosti, saj se mnoga podjetja niso znala soočiti z visokimi obrestnimi merami in padcem povpraševanja. Sedanja finančna kriza, ki se je začela leta 2008 in še vedno traja, ima korenine v poku balona nepremičninskih trgov, predvsem ameriškega. Cene nepremičnin so v ZDA in tudi drugje po svetu v zadnjih 10 letih strmo rasle. Vzroki za krizo so običajno zadolževanje preko lastnih zmožnosti pri domačih bankah, ki pa so najemale kredite v tujini. Posledice krize so umiranje gospodarske rasti, večanje zalog v podjetjih in brezposelnost.
Ključne besede: Finančne krize, Azijska kriza, Velika depresija 1929, Svetovna finančna kriza 2008
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 4504; Prenosov: 930
.pdf Celotno besedilo (304,28 KB)

10.
KRIZA PODJETJA IN GOSPODARSKA KRIZA 2008
Nina Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Za svojo diplomsko nalogo sem si izbrala temo splošne ekonomske krize, ker je trenutno aktualna in ker sem o tej temi želela izvedeti in vedeti več. V svoji diplomski nalogi sem najprej razjasnila nekatere osnovne pojme, kot so kriza podjetja, krizni management in krizni manager. Nato me je zanimalo, zakaj sploh prihaja do krize v podjetjih, kakšni so znaki za krizo, ki bi jih naj podjetja prepoznala, ter s kakšnimi vrstami kriz se soočajo organizacije. Nadalje sem razvrstila različne vrste kriz (naravne, tehnološke, zlonamerne…) ter kakšne so njihove strategije za obvladovanje. Opredelila sem tudi, kakšne ukrepe bi naj podjetja sprejela, ko se znajdejo v krizi. Na koncu pa sem se morala dotakniti tudi svetovne gospodarske krize, ki nas je doletela leta 2008. Opisala sem njene začetke, kakšne posledice je pustila v gospodarstvu in kako se je Evropska unija, kakor tudi Slovenija, odzvala nanjo.
Ključne besede: kriza podjetja, krizni management, krizni manager, vzroki za krizo, simptomi krize, vrste kriz, svetovna gospodarska kriza 2008
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 2518; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (387,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici