| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del
Katarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 336; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (468,59 KB)

2.
Tržna diverzifikacija kot instrument blažitve vplivov svetovne gospodarske recesije na poslovanje slovenskih podjetij
Andreja Zmagaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarska kriza, ki se je v letu 2007 z zlomom nepremičninskega trga pričela v Združenih državah Amerike, se je preko finančnih tržišč razširila v realno gospodarstvo ter se relativno hitro razširila v Evropo in druge dele sveta. Zaradi vse tesnejšega sodelovanja in soodvisnosti med posameznimi državami, kar je posledica internacionalizacije podjetij in globalizacije svetovnega gospodarstva, so krizo občutila praktično vsa svetovna gospodarstva in Slovenija ni bila izjema. Slovensko gospodarstvo je majhno in zaradi tega v veliki meri odvisno od izvoza. Gospodarska kriza je na slovensko gospodarstvo najmočneje vplivala preko mednarodne menjave in z upadom povpraševanja na najpomembnejših izvoznih tržiščih. Tržna diverzifikacija, oziroma strategija širjenja podjetja preko meja lastne države na različna tuja tržišča, predstavlja enega izmed možnih ukrepov za omilitev vplivov gospodarske krize na poslovanje podjetja. Z diverzificiranjem svojih izvoznih tržišč podjetja zmanjšujejo tveganja odvisnosti od posameznega tržišča. Magistrsko delo obravnava vpliv gospodarske krize na slovensko gospodarstvo in poslovanje slovenskih podjetij ter ugotavlja pomembnost strategije tržne diverzifikacije, ki predstavlja enega izmed možnih ukrepov izhoda iz krize. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena nekatera pomembnejša izhodišča, na katerih temelji raziskava: zgoščen pregled gospodarskih kriz s podrobnejšo predstavitvijo svetovne gospodarske krize v letu 2008, predstavitev internacionalizacije poslovanja podjetij in strategij rasti podjetij. V delu smo v nadaljevanju podrobneje obravnavali poslovanje slovenskih podjetij v obdobju krize, njihovo izvozno usmerjenost in odvisnost od posameznih izvoznih tržišč. V empiričnem delu naloge smo na vzorcu izbranih podjetij opazovali poslovanje podjetij v obdobju pred krizo, v obdobju trajanja le-te ter v obdobju po krizi. Ugotavljali smo pomembnost tržne diverzifikacije ter njen vpliv na opazovana podjetja v obdobju krize. Rezultati raziskave, podobno kot uradni statistični podatki, dokazujejo, da so slovenska podjetja v veliki meri odvisna od tržišč, ki so jim geografsko in kulturno blizu. To so predvsem tržišča držav Evropske unije in držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Struktura izvoza opazovanih podjetij se tudi v obdobju trajanja krize ter v obdobju po krizi ni bistveno spremenila. Kljub temu da rezultati raziskave potrjujejo, da tržna diverzifikacija predstavlja enega izmed ključnih ukrepov podjetij za izhod iz krize, pa le-ta v preteklosti ni bistveno vplivala na izvozna tržišča slovenskih podjetij.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, internacionalizacija poslovanja, strategije rasti, strategija tržne diverzifikacije, Slovenija, poslovanje slovenskih podjetij
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
RAZLIKE V ZAZNANI VELIKOSTI IZVOZNIH OVIR MED SLOVENSKIMI IZVOZNIKI V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Dejan Romih, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučili razlike v zaznani velikosti dvajsetih izvoznih ovir v obdob-ju (svetovne) finančne in gospodarske krize med anketiranimi slovenskimi izvozniki glede na njihovo velikost, velikost njihovega izvoza ter število in vrsto držav, v katere so izvažali. Anketirali smo 2.068 slovenskih izvoznikov, pri čemer so v navedenem obdobju spletni an-ketni vprašalnik v celoti izpolnili 103 izvozniki oziroma njihovi vodilni delavci, odgovorni za poslovanje s tujino, kar je 58,5 odstotka vseh anketiranih izvoznikov oziroma njihovih vodil-nih delavcev, odgovornih za poslovanje s tujino, ki so začeli z izpolnjevanjem spletnega an-ketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da se zaznana velikost izvoznih ovir »premajhna necenovna konkurenčnost anketiranega podjetja«, »premajhna inventivnost anketiranega podjetja«, »premajhna inovativnost anketiranega podjetja« in »premajhna prepoznavnost anketiranega podjetja« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na njihovo velikost. Raziskava je pokazala tudi, da se zaznana velikost izvoz-nih ovir »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja z drugimi domačimi podjetji pri izvo-zu blaga in/ali storitev«, »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja s tujimi podjetji pri izvozu blaga in/ali storitev«, »prevelika konkurenca na tujem trgu« in »prevelika tveganja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na velikost njihovega izvoza ter da se zaznana velikost izvozne ovire »prevelika tvega-nja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi pod-jetji tudi glede na število držav, v katere so izvažala. Raziskava je tudi pokazala, da se zazna-na velikost nobene izmed izvoznih ovir statistično značilno ne razlikuje med anketiranimi podjetji glede na vrsto držav, v katere so izvažala.
Ključne besede: izvoz, izvozniki, izvozne ovire, zaznana velikost izvoznih ovir, razlike v zaznani velikosti izvoznih ovir, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 677; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

4.
VODENJE DRUŽINSKEGA PODJETJA V ČASU KRIZE
Žiga Zupanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Za diplomsko delo sem izbral vodenje družinskega podjetja v času krize, ker je tema aktualna, ker sem o tej temi želel izvedeti več in ker sem imel dostop do podatkov podjetja, kar mi je pri pisanju diplomskega dela močno pomagalo. V svojem diplomskem delu sem najprej opredelil družinsko podjetje, vpliv družinskih podjetij na gospodarstvo ter prednosti in slabosti družinskih podjetij. Nato sem opisal svetovno gospodarsko in finančno krizo, njene začetke, vpliv krize v Evropi, v Sloveniji ter natančneje opisal krizo v transportnem sektorju. Zapisal sem tudi nekatere protikrizne ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji. V glavnem delu sem opisal družinsko podjetje, njegovo zgodovino, delovanje ter rast podjetja od njegove ustanovitve. Nadalje sem opisal vpliv krize na podjetje in področja v podjetju, ki jih je kriza najbolj prizadela. Na koncu sem opisal še, kako se je podjetje rešilo stečaja.
Ključne besede: družinsko podjetje, značilnosti družinskega podjetja, svetovna gospodarska kriza, vzroki za krizo, kriza v transportnem sektorju, analiza kupcev, financiranje.
Objavljeno: 21.11.2013; Ogledov: 1469; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
TEŽAVE SLOVENSKIH PODJETIJ V ČASU KRIZE
Vladka Jauk, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo svetovno gospodarsko in finančno krizo predstavili skozi obdobje, v katerem se je kriza pričela, in njen razvoj do današnjih dni. V teoretičnem delu smo prikazali vzroke za nastanek svetovne gospodarske in finančne krize, njene dejavnike ter njen prenos v Evropo. Predstavili smo vpliv globalno finančne krize na Slovenijo in njeno gospodarstvo. Slovenija je v letu 2005 zašla v nekakšno »harzdardersko obdobje«, ki je trajalo do konca leta 2008. Zanimali so nas razlogi, zakaj se je to »harzdardersko obdobje« v Sloveniji kazalo drugače kot v drugih državah ter vzroki, ki so Slovenijo pripeljali do kreditne zasvojenosti? Veliko pozornosti smo namenili analizi najbolj prizadetih panog v Sloveniji ter posledicam finančne krize za slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju smo prikazali reševanje krize v Sloveniji ter kako je slovenska vlada odreagirala s protikriznimi ukrepi. Predstavljeni so bili načini reševanja krize v slovenskih podjetjih ter posledice, ki jih je kriza imela za slovensko gospodarstvo. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo analizirali težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize. Poudarek je bil na praktičnem delu, kjer je predstavljen vpliv krize na podjetje. Pri analizi smo se osredotočili na gibanje prihodkov, likvidnost, zaposlene ter plače in vpliv krize na obseg investicij in dobičkov podjetja. Opisali smo še reševanje krize v MLM, ki rešuje svoj položaj z reorganizacijo ter odprodajo Aklimata. MLM bo krizo rešila s solastništvom bank NKBM, Probanke in Abanke, ki bodo postale 51-odstotne lastnice MLM.
Ključne besede: Svetovna gospodarska in finančna kriza, vzroki in posledice krize, prenos krize v Evropo, kriza v Sloveniji, pregled najbolj prizadetih panog v Sloveniji, reševanje krize v Sloveniji, težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 3839; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (963,60 KB)

6.
DENARNA POLITIKA ECB V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Anita Srpčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriza, ki traja že vse od leta 2008, je posledica poka nepremičninskega balona, prekomernega zadolževanja ljudi in pohlep finančnih institucij. Zaradi nepripravljenosti na tako obsežno krizo tudi njeno reševanje poteka zelo počasi in zahteva premišljene korake. Namen diplomske naloge je bil zato pojasniti vzroke za začetek finančne krize s poudarkom na njenem obvladovanju in reševanju s pomočjo denarne politike ECB. Podrobneje sem analizirala uporabo instrumentov denarne politike ECB pri reševanju finančne in gospodarske krize in uvajanje novih, ter sodelovanju nacionalnih CB pri reševanju krize. Pri reševanju svetovne finančne in gospodarske krize si ECB pomaga tudi z uravnavanjem obrestnih mer, zato sem podrobneje analizirala gibanje obrestnih mer pred letom 2008 in gibanje od začetka krize do danes.
Ključne besede: svetovna finančna in gospodarska kriza, denarna politika, ECB, obrestne mere
Objavljeno: 30.08.2012; Ogledov: 2108; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE LEASING DRUŽB
Jana Škrobar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira nastanek in ozadje svetovne finančne in gospodarske krize, kompleksnost finančnega trga ter vpliv krize na finančni in realni sektor. Pri tem sem svoje proučevanje usmerila na trg leasinga, kjer sem preučila evropski in slovenski leasing trg in vpliv krize na poslovanje leasing podjetij v Sloveniji in drugih državah EU. Na primeru podjetja X leasing d.o.o. sem analizirala učinke na poslovanje pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize in po njej.
Ključne besede: svetovna finančna in gospodarska kriza, leasing, Slovenija, EU
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1887; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

8.
LATINSKA AMERIKA V 30. LETIH: ODMEVI V SLOVENSKEM ČASOPISJU
Suzana Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Latinska Amerika se je v 30. letih soočala s številnimi težavami; prizadela jo je svetovna gospodarska kriza, gospodarstvo je bilo odvisno od tujega kapitala, nemiri v državah so naraščali, oblasti so se menjavale in številne druge. 30. leta so potekala v znamenju množičnih državnih udarov in uporov, ki so jih posamezniki izkoristili za pridobitev diktatorske oblasti. Pogosto so v ozadju uporov in vojn (npr. vojna za Gran Chaco) stali inozemske naftne korporacije in različna inozemska podjetja. Ozemlje Latinske Amerike je bilo namreč bogato z nahajališči nafte in rudami, njihovo izkoriščanje pa je bilo v lasti tujega, predvsem ameriškega in britanskega kapitala. V tem obdobju se je pojavila težnja po nacionalizaciji teh surovin in inozemskih podjetij. Eden izmed primerov je bila nacionalizacija naftnih vrtin, ki jo je izvedel mehiški predsednik Cárdenas l. 1938. Za Latinsko Ameriko v tem času je bilo značilno tudi širjenje komunističnega in nacistično-fašističnega vpliva iz Evrope, ki je sprožilo številna trenja v političnih krogih. Poleg tega so imele ZDA velik vpliv na politično življenje v Latinski Ameriki. Roosevelt je začel s t.i. politiko "dobrih sosedskih odnosov". V okviru te politike so se države sestajale na vseameriških konferencah, na katerih so razpravljale o skupnih zadevah. Zaradi grozeče vojne nevarnosti v Evropi je bila še posebej aktualna tema o ohranitvi miru. Vse države Latinske Amerike so se na vseameriški konferenci v Panami l. 1939 izrekle za nevtralnost v 2. svetovni vojni
Ključne besede: Latinska Amerika, ZDA, politika, gospodarstvo, svetovna gospodarska kriza, diktatura, državni udar, izseljenstvo.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1393; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (722,21 KB)

9.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Ključne besede: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 3062; Prenosov: 443 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana
Rosana Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Po definiciji Evropske unije, ki so ga sprejele članice, razumemo pod pojmom Zahodni Balkan države nastale na območju nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z Albanijo. V diplomskem delu Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana so prikazane in primerjane gospodarske spremembe, ki so se zgodile znotraj omenjenih držav v dvajsetih letih po padcu berlinskega zidu in družbeno političnih spremembah, ki so sledile. Namen je predstaviti proces tranzicije in analizirati strukturne spremembe v gospodarstvih Slovenije in državah Zahodnega Balkana, s poudarkom na nekaterih pomembnih mejnikih, kot je razpad Jugoslavije, nastanek novih držav in prehod na tržno gospodarstvo. Z razpadom Jugoslavije v začetku devetdesetih let je prišlo do preoblikovanja nekdanjih jugoslovanskih republik v samostojne države. Hkrati se je oblikovala nova država Kosovo z večinskim albanskim prebivalstvom na ozemlju nekdanje avtonomne pokrajine Kosovo, ki je bila del Republike Srbije. Rezultati tranzicije gospodarstev nekdanjih socialističnih držav, s prehodom iz socialističnega gospodarskega modela v tržno naravnano kapitalistično gospodarstvo so bili različni. Razlog je v različnih razvojnih stopnjah gospodarstev ob začetku tranzicije, ki so bile odraz zgodovinskega razvoja držav. Poleg strukturnih problemov nacionalnih gospodarstev so na uspeh tranzicije vplivali oboroženi spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Za vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro atlantske povezave je nujno potrebno prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, prehod v postindustrijsko dobo in usklajevanje nacionalnih zakonodaj ter standardov s predpisi Evropske unije. Do začetka tranzicije je gonilno silo gospodarske rasti predstavljala razvita industrija, kar še posebej velja za Slovenijo, Hrvaško ter delno za Bosno in Hercegovino. Kmetijstvo je bilo zelo pomembno za Srbijo, medtem ko sta Makedonija in Črna gora zaostajali v razvoju vseh gospodarskih sektorjev. Strukturni problemi nacionalnih gospodarstev so razvidni iz razmerij med sektorji. Tako je kmetijstvo še vedno zaposlovali veliko delovne sile, industrija je prispevala nesorazmerno visok delež. Struktura industrije je temeljila na delovno intenzivnih in energetsko potratnih tehnologijah. Pomanjkanje sodobnih industrijskih panog se je odražalo v slabo razvitem terciarnem sektorju. Najslabše izhodišče od držav Zahodnega Balkana je imela Albanija, kar je posledica politične diktature, samoizoliranosti in zaprtosti nacionalnega gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske spremembe, Slovenija, integracija v EU, Zahodni Balkan, tranzicija, socializem, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2341; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici