| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza finančnega zdravja izbranih podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj
Vanesa Rojko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami. V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja. V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj. V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Ključne besede: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 230; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
RAZLIKE V ZAZNANI VELIKOSTI IZVOZNIH OVIR MED SLOVENSKIMI IZVOZNIKI V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Dejan Romih, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučili razlike v zaznani velikosti dvajsetih izvoznih ovir v obdob-ju (svetovne) finančne in gospodarske krize med anketiranimi slovenskimi izvozniki glede na njihovo velikost, velikost njihovega izvoza ter število in vrsto držav, v katere so izvažali. Anketirali smo 2.068 slovenskih izvoznikov, pri čemer so v navedenem obdobju spletni an-ketni vprašalnik v celoti izpolnili 103 izvozniki oziroma njihovi vodilni delavci, odgovorni za poslovanje s tujino, kar je 58,5 odstotka vseh anketiranih izvoznikov oziroma njihovih vodil-nih delavcev, odgovornih za poslovanje s tujino, ki so začeli z izpolnjevanjem spletnega an-ketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da se zaznana velikost izvoznih ovir »premajhna necenovna konkurenčnost anketiranega podjetja«, »premajhna inventivnost anketiranega podjetja«, »premajhna inovativnost anketiranega podjetja« in »premajhna prepoznavnost anketiranega podjetja« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na njihovo velikost. Raziskava je pokazala tudi, da se zaznana velikost izvoz-nih ovir »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja z drugimi domačimi podjetji pri izvo-zu blaga in/ali storitev«, »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja s tujimi podjetji pri izvozu blaga in/ali storitev«, »prevelika konkurenca na tujem trgu« in »prevelika tveganja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na velikost njihovega izvoza ter da se zaznana velikost izvozne ovire »prevelika tvega-nja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi pod-jetji tudi glede na število držav, v katere so izvažala. Raziskava je tudi pokazala, da se zazna-na velikost nobene izmed izvoznih ovir statistično značilno ne razlikuje med anketiranimi podjetji glede na vrsto držav, v katere so izvažala.
Ključne besede: izvoz, izvozniki, izvozne ovire, zaznana velikost izvoznih ovir, razlike v zaznani velikosti izvoznih ovir, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 836; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

3.
ANALIZA NESTANOVITNOSTI DONOSNOSTI RAZVITIH IN RAZVIJAJOČIH TRGOV V ČASU EKONOMSKO-FINANČNIH KRIZ
Uroš Vek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pri investiranju v finančne instrumente so vlagatelji, regulatorji trga in zainteresirana javnost po svetovno finančni krizi v ospredje postavili obvladovanje tveganj kapitalskih trgov. Tveganje je opredeljeno kot negotov izid investiranja, ki je posledica spremembe cen finančnih instrumentov. Modeli in pristopi na področju analiziranja nestanovitnosti, ki so bili predmet razvoja in znanstvenega raziskovanja finančne stroke, so bili raznoliki. V disertaciji obravnava temelji na proučevanju preteklih gibanj nestanovitnosti, t.i. ARCH in GARCH modelih. Disertacija predstavlja doprinos k obstoječi literaturi na področju empiričnega preverjanja nestanovitnosti. V literaturi so države v razvoju obravnavane zgolj parcialno (posamezne države) in ne obstajajo študije, ki nestanovitnost obravnavajo sistematično kot skupino držav s podobnimi karakteristikami. Kot doprinos disertacije štejemo tudi sklepe o primernosti uporabe GARCH modelov za ocenjevanje in analizo nestanovitnosti posameznih delniških indeksov v različnih obdobjih več ekonomsko-finančnih kriz. Ključna teza te disertacije je preverjanje splošnega prepričanja, da so delniški trgi držav v razvoju bolj volatilni od razvitih delniških trgov v času kriz. Med razlogi lahko izpostavimo nižjo likvidnost delniškega trga in večje nihanje poslovnih rezultatov podjetij. Na podlagi ugotovljenih parametrov nestanovitnosti smo preverili, ali razviti delniški trgi v različnih krizah še ohranjajo lastnost nižje volatilnosti. Ugotovili smo, da ne moremo potrditi teze višje volatilnosti delniških trgov v razvoju v času ekonomsko-finančnih kriz. Podrobnejša analiza razkriva, da lahko višjo nestanovitnost povežemo z geografskim območjem izvora krize. Izvor krize je določal višjo volatilnost delniških indeksov. V primeru svetovne finančne krize so tako razviti kot razvijajoči trgi imeli višjo volatilnost, vendar je bila rast višja na razvitih trgih, od koder je kriza izvirala. Prispevek disertacije se kaže tudi na makro in mikroekonomskem nivoju. Makroekonomska politika držav, ki so imele najnižjo volatilnost delniških trgov v času svetovne finančne krize, je bila diametralno različna. Na eni strani ekonomska politika popolne trgovinske in finančne odprtosti ter na drugi strani koncept odprte trgovinske in relativno zaprte finančne politike. Disertacija na mikroekonomski ravni išče odgovora na vprašanje, ali globalna razpršenost portfelja finančnih naložb v luči finančne integracije in iz zornega kota kriz zagotavlja ustrezen nivo diverzifikacije ter kakšen je vpliv diverzifikacije na tveganje portfelja. Učinkovitost mednarodne diverzifikacije je najbolj izrazita pri nepremičninskem portfelju razvitih držav.
Ključne besede: nestanovitnost, azijska finačna kriza, tehnološki balon, svetovna finančna kriza, ARCH, GARCH, razviti delniški trgi, delniški trg držav v razvoju
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1154; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

4.
TEŽAVE SLOVENSKIH PODJETIJ V ČASU KRIZE
Vladka Jauk, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo svetovno gospodarsko in finančno krizo predstavili skozi obdobje, v katerem se je kriza pričela, in njen razvoj do današnjih dni. V teoretičnem delu smo prikazali vzroke za nastanek svetovne gospodarske in finančne krize, njene dejavnike ter njen prenos v Evropo. Predstavili smo vpliv globalno finančne krize na Slovenijo in njeno gospodarstvo. Slovenija je v letu 2005 zašla v nekakšno »harzdardersko obdobje«, ki je trajalo do konca leta 2008. Zanimali so nas razlogi, zakaj se je to »harzdardersko obdobje« v Sloveniji kazalo drugače kot v drugih državah ter vzroki, ki so Slovenijo pripeljali do kreditne zasvojenosti? Veliko pozornosti smo namenili analizi najbolj prizadetih panog v Sloveniji ter posledicam finančne krize za slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju smo prikazali reševanje krize v Sloveniji ter kako je slovenska vlada odreagirala s protikriznimi ukrepi. Predstavljeni so bili načini reševanja krize v slovenskih podjetjih ter posledice, ki jih je kriza imela za slovensko gospodarstvo. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo analizirali težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize. Poudarek je bil na praktičnem delu, kjer je predstavljen vpliv krize na podjetje. Pri analizi smo se osredotočili na gibanje prihodkov, likvidnost, zaposlene ter plače in vpliv krize na obseg investicij in dobičkov podjetja. Opisali smo še reševanje krize v MLM, ki rešuje svoj položaj z reorganizacijo ter odprodajo Aklimata. MLM bo krizo rešila s solastništvom bank NKBM, Probanke in Abanke, ki bodo postale 51-odstotne lastnice MLM.
Ključne besede: Svetovna gospodarska in finančna kriza, vzroki in posledice krize, prenos krize v Evropo, kriza v Sloveniji, pregled najbolj prizadetih panog v Sloveniji, reševanje krize v Sloveniji, težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2012; Ogledov: 4038; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (963,60 KB)

5.
DENARNA POLITIKA ECB V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Anita Srpčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriza, ki traja že vse od leta 2008, je posledica poka nepremičninskega balona, prekomernega zadolževanja ljudi in pohlep finančnih institucij. Zaradi nepripravljenosti na tako obsežno krizo tudi njeno reševanje poteka zelo počasi in zahteva premišljene korake. Namen diplomske naloge je bil zato pojasniti vzroke za začetek finančne krize s poudarkom na njenem obvladovanju in reševanju s pomočjo denarne politike ECB. Podrobneje sem analizirala uporabo instrumentov denarne politike ECB pri reševanju finančne in gospodarske krize in uvajanje novih, ter sodelovanju nacionalnih CB pri reševanju krize. Pri reševanju svetovne finančne in gospodarske krize si ECB pomaga tudi z uravnavanjem obrestnih mer, zato sem podrobneje analizirala gibanje obrestnih mer pred letom 2008 in gibanje od začetka krize do danes.
Ključne besede: svetovna finančna in gospodarska kriza, denarna politika, ECB, obrestne mere
Objavljeno v DKUM: 30.08.2012; Ogledov: 2243; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE LEASING DRUŽB
Jana Škrobar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira nastanek in ozadje svetovne finančne in gospodarske krize, kompleksnost finančnega trga ter vpliv krize na finančni in realni sektor. Pri tem sem svoje proučevanje usmerila na trg leasinga, kjer sem preučila evropski in slovenski leasing trg in vpliv krize na poslovanje leasing podjetij v Sloveniji in drugih državah EU. Na primeru podjetja X leasing d.o.o. sem analizirala učinke na poslovanje pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize in po njej.
Ključne besede: svetovna finančna in gospodarska kriza, leasing, Slovenija, EU
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 2090; Prenosov: 89
URL Povezava na celotno besedilo

7.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Ključne besede: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Objavljeno v DKUM: 23.05.2012; Ogledov: 3237; Prenosov: 463  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
UČINKI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SLOVENSKI NEPREMIČNINSKI TRG
Dario Maletič, 2011, diplomsko delo

Opis: Nepremičnina je zemljišče, ki obsega vse, kar je na njej zgrajeno in pritrjeno. Nepremičnine imajo svoje specifične lastnosti, zaradi česar je tudi nepremičninski trg specifičen, drugačen in "problematičen". Slovenski nepremičninski trg je zaradi svoje fizične majhnosti in togosti zelo ozek. Svetovna finančna in gospodarska kriza se je začela v ZDA. Lahkomiselnost ameriških bankirjev, želja po lahkotnem zaslužku in slepo zaupanje v finančni sistem so pahnili cel svet v finančno in gospodarsko krizo. Slovenija se temu ni mogla izogniti: banke so pri poslovanju postale pazljivejše, povečuje se brezposelnost, podjetja poslujejo vedno težje, mnoga so tudi propadla. Svetovna in gospodarska kriza je vplivala in pustila posledice na slovenskem nepremičninskem trgu. Cene nepremičnin so padle, potencialni kupci pa čakajo na ugoden trenutek, kar povzroča težave gradbenim podjetjem.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninski trg, svetovna finančna in gospodarska kriza, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.01.2012; Ogledov: 2640; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (546,35 KB)

9.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA POLOŽAJ MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Sara Vilčnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Tako v Sloveniji, kot tudi v Evropski Uniji, mala in srednje velika podjetja pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju. Zaradi sposobnosti hitrega reagiranja na nove poslovne priložnosti, prilagodljivosti in inovativnosti, njihov pomen samo narašča. Priznana so kot potencialno najbolj dinamičen del gospodarstva. So tudi vir novih in obstoječih delovnih mest, instrument pospeševanja konkurenčnosti industrije in pogosto motor krajevnega gospodarstva. Podjetja imajo za svoje poslovanje različne vire financiranja. Dostop do finančnih virov je eden najpomembnejših izzivov za nastanek, preživetje in uspešno rast malih in srednje velikih podjetij, še posebej tistih, katerih proizvodi oziroma način poslovanja je zelo inovativen. Glavni problemi financiranja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji so predraga finančna sredstva, omejene možnosti dostopa do le-teh, omejitve pri najemanju posojil v tujini, nepoznavanje drugih oblik financiranja podjetij (financiranje s tveganim kapitalom) in pomanjkanje drugih oblik financiranja (skladi tveganega kapitala). Mala in srednje velika podjetja imajo že v ugodnih gospodarskih razmerah velike težave pri pridobivanju finančnih sredstev, slabša razvitost slovenskega finančnega sistema pa je v času udara finančne krize še bolj zaznamovala vire financiranja in finančno strukturo podjetij. V ekonomski politiki držav so mala in srednje velika podjetja pridobila poseben pomen in so tudi v kriznih časih deležna posebnih ukrepov. Vlade oblikujejo in razvijajo programe za preživetje, rast in razvoj, ki so se v času finančne in gospodarske krize še okrepili. Na nastalo okoliščino so se odzvale vlade držav povsod po svetu, vlade držav Evropske Unije, med njimi tudi Slovenija.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, viri financiranja malih in srednjih podjetij, svetovna gospodarska in finančna kriza, vpliv krize na Slovenijo, otežen dostop malih in srednje velikih podjetij do virov financiranja, ukrepi Vlade Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 2851; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (694,00 KB)

10.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, diplomsko delo

Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 11.07.2011; Ogledov: 1688; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (786,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici