1. Svetovalno delo v dijaškem domu : magistrsko deloMaša Cvilak, 2024, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami.
V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. |
3. Uporaba sistemov umetne inteligence v osnovni šoli : magistrsko deloMaša Štaleker, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil raziskati ozaveščenost o umetni inteligenci in integracijo sistemov umetne inteligence v osnovne šole z vidika svetovalne službe.
V teoretičnem delu magistrske naloge najprej opredelimo razvoj umetne inteligence in tehnologije umetne inteligence. Omenimo tipe umetne inteligence pri človeku ter kje vse je umetna inteligenca prisotna v vsakdanu posameznika. Osredotočimo se tudi na umetno inteligenco v izobraževanju, pomen računalnika, vlogo učitelja pri elektronskem izobraževanju in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri tem izpostavimo tudi uporabo metod umetnointeligenčnih sistemov in opozorimo na previdnost pri uporabi umetne inteligence.
V empiričnem delu magistrske naloge opravimo kvalitativno interpretativno študijo. Podatke za raziskavo smo zbrali z intervjuji, ki so bili izvedeni v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Pridobili smo odgovore 16 svetovalnih delavk, ki so redno zaposlene v šolski svetovalni službi. Na podlagi pridobljenih podatkov zaključujemo, da so intervjuvane svetovalne delavke dobro ozaveščene o sistemih umetne inteligence. Zavedajo se pomena uporabe tehnologije ter njenih pozitivnih in negativnih vplivov na otroke. Opozarjajo na pomembnost lastne aktivnosti in vseživljenjskega izobraževanja na področju umetne inteligence.
Ključne besede: sistemi umetne inteligence, svetovalno delo, vplivi tehnologije, računalništvo
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 879; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestuAnja Švigelj, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes.
V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1012; Prenosov: 0 |
5. Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanjaTamara Orlović, 2018, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami.
V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Ključne besede: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1274; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. Odnos dijakov do šolskega svetovalnega delaMonika Kostanjšek, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s šolskim svetovalnim delom na srednjih šolah. Zanimalo nas je, kakšna je vloga šolske svetovalne službe na srednjih šolah, katere so njene naloge, kakšne so posebnosti svetovanja srednješolcem ter kakšne so izkušnje in odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela. Pri šolskem svetovalnem delu na srednjih šolah je v ospredju poklicna orientacija in svetovanje dijakom pri prehajanju na naslednjo stopnjo izobraževanja ter reševanje različnih življenjskih težav. Šolski svetovalni delavci se pogosto poslužujejo neposrednih oblik pomoči, s katerimi se dijakom pomagajo spoprijemati s številnimi spremembami in težavami, s katerimi se srečujejo v obdobju mladostništva. V empiričnem delu nas je zanimalo šolsko svetovalno delo z vidika dijakov. Namen raziskave, ki smo jo opravili na sedmih srednjih šolah in je zajemala 376 dijakov, je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela in kakšne izkušnje imajo z njim. S pomočjo Mann-Whitneyevega U-preizkusa in 2 – preizkusa smo iskali razlike glede na spol in vrsto šole. Ugotovili smo, da so tako gimnazijci kot dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol dobro seznanjeni z delom šolske svetovalne službe, vendar se redko poslužujejo njene pomoči. Dijaki šolsko svetovalno službo dojemajo kot pomemben del šolskega okolja, vendar se pri iskanju pomoči pogosteje zatekajo k vrstnikom ali staršem.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, svetovalna služba, srednja šola, mladostništvo, dijaki
Objavljeno v DKUM: 12.06.2018; Ogledov: 2032; Prenosov: 255
Celotno besedilo (926,13 KB) |
7. ZAPOSLITVENA STRUKTURA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEVKaja Valand, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zaposlitveno strukturo šolskih svetovalnih delavcev v osnovni šoli v preteklosti in danes. Prav tako nas je zanimalo, kateri profil si v svetovalni službi želijo ravnatelji v svojih šolah, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiri strokovnega profila ter kakšna so njihova mnenja o usposobljenosti profila v šolski svetovalni službi glede na osnovna področja dela. Odgovore smo pridobili s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika. K sodelovanju so bili povabljeni vsi ravnatelji osnovnih šol v Sloveniji, ki so v času izvedbe raziskave zasedali to mesto. Ugotovili smo, da je bilo v šolskih letih 2000/01, 2005/06, 2010/11 in 2015/16 največ zaposlenih pedagogov. V teh letih je naraslo število zaposlenih pedagogov, psihologov, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter socialnih pedagogov. Število zaposlenih socialnih delavcev je v teh letih padlo. V šolskem letu 2015/16 ni nobena šola imela zaposlenega supervizorja, inkluzivnega pedagoga pa so imele zaposlene tri osnovne šole. Prav tako smo ugotovili, da sta po mnenju ravnateljev najbolj usposobljena profila pedagog in psiholog, hkrati pa sta to tudi profila, ki bi jih ravnatelji najraje zaposlili. Pri tem nas je zanimalo, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiranju strokovnega profila v šolski svetovalni službi. Ugotovili smo, da na to vplivajo predvsem potrebe šole.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, profili, zaposlitvena struktura, osnovna šola, ravnatelj, usposobljenost šolskih svetovalnih delavcev
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2308; Prenosov: 400
Celotno besedilo (1,57 MB) |
8. VLOGA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI PREPOZNAVANJU OTROKA KOT ŽRTVE NASILJA V DRUŽINIStanka Firer, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Vloga šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju otroka kot žrtve nasilja v družini s teoretičnega vidika obravnava nasilje v družini ter vlogo šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju znakov nasilja nad otrokom in obravnavi nasilja. Teoretični del tako obravnava pojme nasilja v družini, oblike nasilja ter vlogo svetovalne službe v osnovni šoli v povezavi z otrokom kot žrtvijo družinskega nasilja.
Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati področje nasilja v družini s stališča svetovalnega delavca v osnovni šoli, ugotoviti kako so svetovalci usposobljeni in kakšno je njihova stališče do nasilja nad otrokom.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da so se že vsi šolski svetovalni delavci srečali z družinskim nasiljem, najpogosteje prepoznajo psihično in fizično nasilje ter le tega najpogosteje prepoznajo po strahu pred starši in odhodom domov. Težave svetovalnih delavcev se pojavljajo pri prepoznavanju različnih znakov nasilja, medtem ko z zaupanjem učencev nimajo težav.
Ključne besede: nasilje v družini, nasilje nad otrokom, oblike nasilja, šolska svetovalno delo, vloga svetovalnega delavca
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,32 MB) |
9. Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primeraSanja Žgajner, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1840; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,75 MB) |
10. VLOGA PEDAGOGA PRI SVETOVANJU STARŠEM OB VKLJUČITVI OTROKA V VRTECDarja Žikovšek, 2014, magistrsko delo Opis: Vstop v vrtec je pomembna prelomnica v otrokovem življenju, saj otrok razširi svoj socialni krog na večjo skupino vrstnikov, prav tako vloga skrbnikov ni več osredinjena le na starše, ampak se ta razširi na vzgojitelje in ostalo pedagoško osebje vrtca. Otroci vstop v vrtec doživljajo različno, odvisno tudi od tega, kakšen odnos do tega dogodka gojijo starši in na kakšen način ga otrokom predstavijo. Pogosto vstop v vrtec predstavlja velik psihični in čustveni izziv ne samo otrokom, temveč tudi njihovim staršem, saj se ti spopadajo s številnimi vprašanji o tem, kako se bo otrok znašel med vrstniki in vzgojitelji, kako se bo spopadal z navezanostjo in v kolikšni meri bo otroku vstop v vrtec pomenil stresno izkušnjo. Zaradi slednjih dejstev je še toliko bolj pomembno, da starši pred vstopom v vrtec opravijo kakovosten posvet s pedagogom, ki jim predstavi vse problemske vidike vstopa otrok v vrtec in optimalen način soočenja s tem dogodkom, da otroci in njihovi starši doživijo vstop v vrtec kot čim bolj pozitivno življenjsko izkušnjo. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje svetovalne službe vrtca in se pri tem osredotočili na vlogo pedagoga pri svetovanju staršem v procesu vključitve otroka v vrtec. V empiričnem delu smo raziskali delovna področja pedagogov, zaposlenih v vrtcih v Sloveniji, s poudarkom na raziskovanju vloge pedagogov pri vključevanju otrok v vrtec in pri sodelovanju s starši. Dobili smo vpogled v težave, ki se pojavljajo pri delu pedagogov neposredno v praksi in predloge, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati položaj in delovne izkušnje pedagogov v vrtcih.
Ključne besede: Svetovalno delo, vrtec, pedagog, uvajanje otroka v vrtec, sodelovanje s starši, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2584; Prenosov: 370
Celotno besedilo (801,48 KB) |
