| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STALIŠČA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV O POTREBAH SUPERVIZIJE PRI ŠOLSKEM SVETOVALNEM DELU
Ljiljana Regojević, 2014, magistrsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z raznolikimi situacijami, katerih rešitev vedno ne poznajo. Njihovo delo je pestro in psihično obremenjujoče, zato jim je potrebno zagotoviti pomoč za bolj kakovostno opravljanje dela. Prav supervizija predstavlja koristno metodo pomoči, skozi katero je udeležencem omogočena profesionalna in osebnostna rast, psihična razbremenitev ter iskanje novih rešitev in izmenjava izkušenj. V teoretičnem delu se avtor podrobno seznani s procesom supervizije, v empiričnem delu pa ugotavlja, kakšen pomen ima supervizija za delo šolskih svetovalnih delavcev, v kolikšni meri se pojavljajo potrebe po superviziji pri njihovem delu, kakšna so njihova stališča, mnenja in izkušnje. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 113 šolskih svetovalnih delavcev v maju 2014, kažejo na veliko potrebo po superviziji. Izkazalo se je, da šolski svetovalni delavci imajo s supervizijo precej dobre izkušnje in pozitivna stališča do nje. Temeljne ugotovitve opozarjajo na problem udeleževanja v supervizijo, saj pri nas takšen pristop pomoči še vedno ni dovolj razširjen oziroma finančno dovolj dostopen. Omeniti velja še ugotovitev, da več kot polovica anketiranih šolskih svetovalnih delavcev še nikdar ni prejemala supervizijske pomoči, pri svojem delu pa jih nekaj manj kot pol sploh ne prejema nikakršne oblike pomoči.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stališče, supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant
Objavljeno v DKUM: 25.09.2014; Ogledov: 2072; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (529,03 KB)

2.
Uporaba umetne inteligence v logističnih informacijskih sistemih
Jasmin Kaljun, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj enega podjetja kot med več podjetji. Cilj logistikeje zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Implementacija računalniških tehnologij na področje logistike zahteva razvoj logističnega informacijskega sistema, kot povezane skupine podsistemov odgovornih za posamezna področja logistike. Znotraj posameznega podsistema pa se lahko uporabijo tudi metode umetne inteligence, ki lahko znatno zmanjšajo potreben čas uporabe sistema in številov posamezen projekt vključenih ekspertov, s čimer prispevajo k zmanjšanju skupnih proizvodnih stroškov. V članku je predstavljena zgradba vzorčnega logističnega informacijskega sistema, namen in področje enega izmed njegovih podsistemov in možnost implementacije inteligentnega svetovalnega sistema znotraj tega logističnega informacijskega podsistema.
Ključne besede: logistika, proizvodni proces, logistični informacijski sistemi, CIM, inteligentni svetovalni sistem
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2807; Prenosov: 145
URL Povezava na celotno besedilo

3.
SVETOVALNI PROCES PRI IZDELAVI ZAPOSLITVENEGA NAČRTA
Irena Sirk Slapničar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izguba zaposlitve je za posameznika tudi izziv, saj si v času brezposelnosti lahko pridobi nova znanja in nove izkušnje, vendar pa jo večina doživlja kot hud stres, ki ne vodi le v finančne težave, temveč tudi v psihične, saj brezposelnost močno vpliva na slabšanje samopodobe in občutek varnosti. Zavod RS za zaposlovanje nudi pomoč in stalno spodbudo posamezniku pri iskanju zaposlitve. Zagotavlja njegovo hitrejšo aktivacijo in s tem prehod iz brezposelnosti v novo zaposlitev, hiter prehod iz izobraževanja v zaposlitev, ohranja delovno aktivnost in delovne navade, manjša izgubo delovnih potencialov in znanja ter preprečuje prehod v dolgotrajno brezposelnost. Hitra in ustrezna aktivacija posameznika vpliva na krajšanje časa do zaposlitve, preprečuje zaposlovanje na črno ter zmanjšuje negativne finančne vplive na posameznika in celotno družbo. Individualno svetovanje je poglavitna oblika svetovalnega procesa obravnave brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, ki je nobena druga oblika ne more v celoti nadomestiti. Po drugi strani s skupinskimi oblikami obravnave dosežemo nekatere cilje lažje kot z individualno obravnavo. Skupinske oblike svetovanja zato niso nadomestilo za individualno svetovanje, ampak koristno dopolnilo. Za učinkovito obravnavo brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve sta potrebni tako individualna kot skupinska oblika obravnave. Skupinsko obliko kariernega svetovanja lahko nudimo samo osebam, ki so same vešče iskanja zaposlitve in nimajo nikakršnih ovir. Nikakor pa ne sme biti prvi razlog za uvedbo skupinske oblike svetovanja racionalna poraba časa, ker lahko to privede do svetovančevih še večjih težav tako na psihični kot karierni ravni. Na Zavodu je potrebno posebno pozornost zaradi izrazitega povečanja obsega dela posvetiti svetovalcem, ki izvajajo svetovalni proces. Svetovalci morajo slediti hitrim spremembam na delovnem mestu in se jim stalno prilagajati, zato jim je potrebno nuditi ustrezno strokovno izobraževanje, izboljšati njihovo predstavljanje storitev za trg dela, dvigniti kompetence na področju komunikacije, svetovanja odraslim in na področju različnih veščin iskanja zaposlitve, ki so pogoj za uspešno in učinkovito delo. Nadrejeni morajo biti pozorni na znake izgorelosti svetovalcev in jih pravočasno odpravljati z motivacijo in nudenjem učenja sprostitvenih tehnik. Z informiranjem in oglaševanjem je potrebno spodbujati večkanalno poslovanje Zavoda s poudarkom na elektronskih storitvah. Z dostopom do informacij in pripomočkov za samostojno vodenje kariere preko številnih eStoritev Zavoda se omogoča posameznikom aktiven pristop k reševanju lastne brezposelnosti, razbremeni se svetovalce ter racionalizira delo.
Ključne besede: svetovalec zaposlitve, svetovanec, svetovalni proces, zaposlitveni načrt, Zavod RS za zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2012; Ogledov: 2233; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
MODEL DIFUZIJE PREDLAGANE NOVOSTI V SVETOVALNEM CENTRU
Jasmina Mujkić, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetja in vodstva podjetij se zavedajo, da je v današnjem procesu globalizacije, ki je razširil trg in poslovanje na najvišjo raven, potrebno biti dolgoročno konkurenčen in si izboriti konkurenčno prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. V podjetjih je potrebno spodbujati ustvarjalnost, inovativnost, vlagati finančna sredstva v raziskave in razvoj novih izdelkov oziroma storitev ter izboljševati kakovost poslovnih procesov in proizvodov, če želijo doseči napredek in razvoj. Podjetje vodi do inovacije dolga pot. Začne se z idejo, ki se razvije v invencijo, ta v potencialno inovacijo in na koncu v inovacijo, ki za odjemalce pomeni dokazano koristno novost, kar potrdijo z nakupom in uporabo. Vzporedno z razvojem novosti teče proces difuzije, ki pomeni uveljavljanje novosti, saj mora novost priti do končnih uporabnikov. Uveljavljanje novosti lahko za različne možne odjemalce, ki so v različnih okoljih, traja različno dolgo. Hitrost in uspešnost difuzije je odvisna tudi od uporabljenih komunikacijskih kanalov. Ko gre posameznik skozi proces odločanja o novosti išče informacije, da bi zmanjšal negotovost glede znanja ki ga ima o prednostih, ki jih ponuja novost. Potencialni odjemalci želijo vedeti kakšne so relativne prednosti novosti v primerjavi s prejšnjo alternativo. Možnim odjemalcem lahko pomagajo agenti spreminjanja ali kot jim pravimo tudi promotorji novosti. Njihova naloga je prepričati odjemalce k sprejemu novosti, v kar morajo vložiti veliko truda in časa. Zgodi se, da pri tem potrebujejo pomoč, ki jo dobijo od mnenjskih vodij, ki so bolj homofilni z odjemalci, zato prepričevanje o sprejetju poteka lažje. Prepričevanje o sprejemu novosti bo uspešno le s spremembo in usmeritvijo miselnosti možnih odjemalcev. Kot že nakazuje naslov raziskovalne naloge sem difuzijo predlagane novosti preučevala v svetovalnem centru. Svetovalni center je javni zavod, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Njihova primarna dejavnost je dejavnost svetovanja otrokom in mladostnikom pri učnih in drugi težavah, svetovanje njihovim staršem, kako se spoprijeti z otrokovo problematiko in svetovanje odraslim v stiski. V zavodu trenutno vodijo vso dokumentacijo svojih strank in arhiv ročno, vse se beleži z roko, veliko je papirologije. Delo se podvaja, več krat pride do situacije, da se dosje izgubi ali založi. Zaposleni veliko svojega časa posvečajo administraciji namesto svoji primarni dejavnosti. Da bi za zaposlene v svetovalnem centru bilo lažje, preglednejše, vsa dokumentacija na enem mestu in dostopna vsem hkrati ob istem času, sem predlagala uvedbo novosti, to je računalniškega programa. Ta bi deloval kot interna aplikacija, dostopna na računalniku vsakega posameznega zaposlenega. V programu bi se hranili vsi podatki obravnavanih strank, to so osebni podatki, vsebina obravnav in strokovna mnenja, skratka vse, kar se zdaj zapisuje z roko. Poleg tega bi se letna statistika po različnih parametrih lahko izdelala veliko hitreje in natančneje. Tekom raziskave sem med zaposlenimi izvedla tudi anketo, da bi ugotovila ali bi novost sprejeli, so nanjo sploh pripravljeni, kakšne koristi vidijo iz njene uporabe in kako si predstavljajo oziroma želijo, da bi računalniški program izgledal. Katere specifike in funkcionalnosti bi naj imel? Ocenjujem, da uvedba novosti prinaša veliko koristi tako za zaposlene, kot za direktorja zavoda in njegovo ustanoviteljico, tj. Mestno občino Maribor. Delovanje celotnega zavoda bo zaradi spremenjenega sistema dela transparentejše in učinkovitejše. Racionaliziralo se bo poslovanje in stroški. Zaposleni bodo lahko svojim strankam posvečali več časa. Priprave na obravnavo bodo daljše in kakovostnejše, kar bodo občutili tudi klienti. Pred uvedbo novosti je potrebno zaposlenim in vsem sodelujočim v tem procesu predstaviti prednosti predlagane novosti, konkretne izboljšave in razbremenitve, ki jih čakajo pri njihovem delu. Spremeniti je potrebno njihovo mišljenje o novosti v takšni smeri, da bodo
Ključne besede: ustvarjalnost, ideja, inovativnost, inovacije, difuzija/uveljavljanje/širjenje novosti, agenti spreminjanja, mnenjski vodje, proces odločanja, elementi difuzije, svetovalni center, računalniški program, izboljšan sistem delovanja, koristi.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2011; Ogledov: 1857; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (920,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici