| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV Z METODO POKLICNE BIOGRAFIJE
Eva Pančur, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja šolskih svetovalnih delavcev z metodo poklicne biografije s teoretičnega vidika obravnava šolsko svetovalno službo, posamezne profile šolskih svetovalnih delavcev ter dejavnike, ki vplivajo na njihov profesionalni razvoj med formalnim izobraževanjem in po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih šolski svetovalni delavci sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj. Pri tem me je zanimalo, kako si sami udeleženci raziskave razlagajo njihov vpliv. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne biografije, ki je ena izmed metod kvalitativnega raziskovanja, ki nam da vpogled v neko dogajanje, omogoči nam, da razumemo smisel dogodkov, sprememb iz perspektive posameznika. Kot udeleženci raziskave so sodelovali različni profili šolskih svetovalnih delavcev. Ugotovitve so predstavljene v obliki zaključnih misli v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne biografije
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2906; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (915,33 KB)

2.
ODNOS ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV DO INTEGRACIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2868; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
VLOGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI INTEGRACIJI/INKLUZIJI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Branka Šamec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga svetovalnega delavca pri integraciji/inkluziji predšolskih otrok s posebnimi potrebami predstavlja v teoretičnem delu predšolsko vzgojo, zakonodajo, otroke s posebnimi potrebami, njihove pravice in integracijo/inkluzijo. Posebna pozornost je namenjena svetovalni službi, svetovalnemu delavcu, dodatni strokovni pomoči, timskemu delu in programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem ter dodatno strokovno pomočjo. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil raziskati organiziranost svetovalne službe, delovne naloge svetovalnih delavk povezane s področjem dela s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, obseg nudenja pomoči predšolskim otrokom s posebnimi potrebami s strani specialnih pedagogov, delovanje strokovnega tima v vrtcu in sestavo članov tima, usposobljenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami in zavzetost ter pripravljenost svetovalnih delavk za razvoj integracije/inkluzije predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, poslanim svetovalnim delavkam v vrtcih severovzhodne Slovenije, ki je bil apliciran na reprezentativnem vzorcu 57 svetovalnih delavk. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da svetovalne delavke najpogosteje sodelujejo z vodstvom vrtca/šole, vzgojitelji in s pomočniki vzgojiteljev, mobilnim specialnim pedagogom in uspešno sodelujejo v strokovnem timu. Zelo malo svetovalnih delavk neposredno sodeluje pri pomoči otroku s posebnimi potrebami. Vsa znanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami so po njihovem mnenju pomembna in bi jih morali pridobiti že v času študija. S posameznimi nalogami in dejavnostmi se pogosteje ukvarjajo svetovalne delavke zaposlene v samostojnih vrtcih, kot v vrtcih v sklopu osnovne šole.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci s posebnimi potrebami, integracija/inkluzija, svetovalni delavec, program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, timsko delo.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3713; Prenosov: 670
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI RAZUMEVANJU IN UPOŠTEVANJU INTERKULTURNOSTI
Valentina Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Današnja družba predstavlja areno najrazličnejših kultur, katerih značilnosti se med seboj prepletajo. Vsaka kultura se poizkuša čim bolj uveljaviti in tako pridobiti na moči. Tekmovalnost kultur se odraža tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja, kjer se srečujejo različni otroci, različni po kulturi, talentih, sposobnostih pa tudi družbenem in socialnem položaju. Ta pluralnost je tako deležna vse večje pozornosti učiteljev in svetovalnih delavcev, katerih delo ima zaradi tega nekatere posebnosti, ki jih mora tako učitelj kot svetovalec poznati, saj lahko bistveno vplivajo na učinkovitost njegove pomoči in delovanja. Iz leta v leto tako postaja vse bolj pomembno razumevanje in upoštevanje interkulturnosti ter interkulturalizma kot pedagoškega načela. Slednje, dojemanje in upoštevanje interkulturnosti kot načela v šoli, je bil tudi naš cilj v tej diplomski nalogi. Osredotočili smo se predvsem na vključevanje interkulturnih vsebin v kurikulum in na interkulturne svetovalne kompetence svetovalnih delavcev ter kompetence učiteljev. Posebne obravnave so bili deležni tudi Romi, ki jih država v zadnjih letih trudi v največji možni meri integrirati v sistem vzgoje in izobraževanja. Prizadevanje države je, kot smo ugotovili v teoretičnem delu, odvisno od večjega števila pomembnih dejavnikov, ki jih raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika v empiričnem delu. Naše pozornosti sta bila posebej deležna učitelj in svetovalni delavec, njuno soočanje in medsebojna kooperativnost. S pomočjo več spremenljivk smo prikazali razlike v dojemanju interkulturnosti med učitelji, ki se neposredno srečujejo z romskimi otroki in tistimi, ki se s temi otroki neposredno ne srečujejo.
Ključne besede: interkulturnost, učitelj, empatija, svetovalni delavec, interkulturne svetovalne kompetence, romski otroci, integracija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2517; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (916,51 KB)

5.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI
Tjaša Jarčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba ima prav v vsaki šoli posebno in zelo pomembno mesto. Svetovalna služba v šoli deluje z namenom, da bi bil vsem udeležencem zagotovljen optimalni razvoj in da je v pomoč učencem, ko jo potrebujejo. Prav tako pa svojo pomoč nudi tudi učiteljem, staršem in strokovnemu vodstvu šole. Njeno sodelovanje pa ni omejeno le na šolo, ampak sodeluje tudi z institucijami izven šole. Do sodelovanja pride predvsem v primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, kadar sam svetovalni delavec potrebuje strokovni nasvet, kadar se v družini zazna nasilje, kadar se organizirajo razni sestanki za starše itn. Zunanje institucije prav tako nudijo svojo pomoč vsem udeležencem, ne samo otroku, ki je obravnavan. Zelo pomembno je sodelovanje med šolsko svetovalno službo in zunanjimi institucijami, saj je od tega odvisen tudi razvoj otroka. Pomembno je, da je njihovo sodelovanje obojestransko, korektno in strokovno in predvsem usmerjeno v dobrobit otroka. S tem sem se tudi sama ukvarjala v empiričnem delu diplomske naloge. V empirični raziskavi so sodelovali šolski svetovalni delavci podravskih osnovnih šol. Vprašanja v raziskavi se nanašajo na sodelovanje z zunanjimi institucijami, na pogostost tovrstnega svetovanja, zadovoljstvo in uspešnost. Vsi anketirani svetovalni delavci sodelujejo z zunanjimi instituciji in večina jih je sodelovanje označila za uspešno.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, zunanje institucije, sodelovanje, svetovanje, pomoč.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2919; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (565,78 KB)

6.
TIMSKO DELO ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV S POUDARKOM NA VZPOSTAVLJANJU STIKA IN SODELOVALNEGA ODNOSA Z UČITELJI
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavec se s svojim posebnim strokovnim znanjem preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socioloških vprašanj vzgojno—izobraževalnega dela v šoli, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Eno najpomembnejših sodelovanj je timsko delo z učitelji, kajti učitelji so eden od ključnih povezovalnih elementov med šolskimi svetovalnimi delavci in učenci. Glavni raziskovalni namen pričujoče diplomske naloge je bil poudariti in osvetliti pomen sodelovanja, povezovanja in timskega dela med šolskimi svetovalnimi delavci, učenci, vodstvom šole, drugimi strokovnimi delavci znotraj in zunaj institucije, predvsem pa učitelji. Pomembno je izhajati iz dejstva, da so vsi strokovnjaki, ki vsak iz svojega vidika poznajo učenca, ključni element za njegov uspeh. Izvedli smo raziskavo o sodelovanju med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji, ki je temeljila na vprašalniku, s katerim smo želeli ugotoviti, kakšne izkušnje imajo učitelji in šolski svetovalni delavci z medsebojnim timskim delom, kako se delo v timu razdeli med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci, kje se pojavljajo problemi timskega sodelovanja, kažejo pomanjkljivosti oziroma prednosti timskega dela in v kolikšni meri so pripravljeni timsko delovati. Kot vsebinsko omejitev je nedvomno potrebno navesti dejstev, da je timsko delo šolskega svetovalnega delavca zelo obširna tema. V smislu metodološke omejitve pa je potrebno omeniti, da je bil vzorec premajhen, neeksperimentalen in zato rezultatov ne moremo posploševati, saj vzorec ne odraža vseh značilnosti populacije. Iz raziskave je bilo razvidno, da so menja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev precej enotna, saj si oboji želijo medsebojnega timskega sodelovanja pri reševanju težav z učenci, kakor tudi osebnih testov. Prednost vidijo predvsem v hitrejši in kakovostnejši rešitvi problema, izmenjavi mnenj ter boljših delovnih odnosih.
Ključne besede: tim, timsko delo, šolsko svetovalno delo, šolski svetovalni delavec, sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev z učitelji
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2887; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

7.
SVETOVALNI DELAVEC IN POKLICNA ORIENTACIJA
Monika Špes, 2010, diplomsko delo

Opis: Izbira poklica je zelo pomembna odločitev vsakega posameznika in zato je nujno, da je premišljena, da odraža posameznikove želje in sposobnosti ter da je po drugi strani primerna za potrebe na trgu dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, kot so poklicna vzgoja, poklicno svetovanje in poklicna orientacija, nadalje smo predstavili načela in cilje poklicne orientacije ter ugotovili, zakaj je potrebna. V teoretičnem delu smo se dotaknili tudi zgodovine poklicne orientacije v Sloveniji ter kako poteka v osnovni in srednji šoli. Predstavili pa smo tudi centre za poklicno usmerjanje in njihove programe. Opredelili smo njene prednosti in slabosti poklicne orientacije in na koncu predstavili še razlike med učenci in učenkami pri poklicni orientaciji. V empiričnem delu pa smo preučevali, koliko so učenci in dijaki seznanjeni z možnostjo pomoči svetovalnega delavca, koliko so informirani o nadaljnjem izobraževanju ter kje bi iskali pomoč pri poklicnih odločitvah. Zanimalo nas je, ali učenci in dijaki poznajo centre za poklicno svetovanje in ali se jim zdi njihovo obiskovanje smiselno. Prav tako pa smo ugotavljali, ali se zdijo učencem in dijakom svetovalni delavci dovolj kompetentni ter kaj menijo o količini poklicne orientacije med poukom.
Ključne besede: poklicna orientacija, svetovalni delavec, poklicna vzgoja, poklicno svetovanje, načela in cilji poklicne orientacije, poklicna orientacija v osnovni in srednji šoli, centri za poklicno svetovanje, prednosti in slabosti
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 3335; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (534,10 KB)

8.
VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI DELU Z NADARJENIMI UČENCI
Jasna Senekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravica vsakega otroka je, da napreduje tako hitro in tako daleč, kot le zmore, da uresniči svoje želje, potrebe in interese. Da je otroku omogočen celostni razvoj, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo raziskovali delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. V nalogi smo posebej izpostavili vlogo šolske svetovalne službe pri delu z nadarjenimi. Hkrati smo posebno pozornost namenili tudi svetovanju nadarjenim otrokom in njihovim težavam. Predstavili smo celoten proces odkrivanja nadarjenih učencev in posamezne stopnje tudi opredelili. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskovali osnovna dejstva, povezana z delom z nadarjenimi učenci na osnovnih šolah, ter dejstva v povezavi s sodelovanjem šolskih svetovalnih delavcev z učitelji, vodstvom in starši nadarjenih otrok. Ob tem smo ugotavljali še potek dela šolskih svetovalnih delavcev z nadarjenimi. Na osnovi raziskanega smo ugotovili, da je sodelovanje z naštetimi ocenjeno kot dobro. Kot možne ovire pri delu z nadarjenimi pa so šolski svetovalni delavci navajali pomanjkanje časa; le malo svetovalnih delavcev namreč meni, da posveti dovolj časa in pomoči nadarjenim učencem.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, osnovna šola, nadarjeni učenci, koordinacija, svetovanje
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2711; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
PREDŠOLSKI OTROK IN LOČITEV STARŠEV - VLOGA VRTCA
Liljana Prodanović, 2010, diplomsko delo

Opis: Ločitve so v zadnjih desetletjih postale pogost pojav v razvitem svetu in tudi pri nas. Za vse člane družine pa pomeni ločitev boleče in stresno dogajanje, ob katerem ne more ostati nihče neprizadet. Otroci se na ločitveno dogajanje različno odzivajo. Običajno so zmedeni, ko spoznajo, da se njihovi starši ločujejo. V naslednjem trenutku so zelo žalostni, v drugem pa jezni na starše. V procesu ločevanja otroci utrpijo veliko škode. Pogosto pa so tudi prepričani, da so nekako krivi za ločitev. V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja, občuti, razume ločitev svojih staršev, kakšne so posledice ločitve staršev za otroka, kako vpliva ločitev staršev na otroka glede na njegovo starost in spol, kaj se dogaja z družino v obdobju pred, med in po ločitvi in kakšno je ozračje, komunikacija v družini v procesu ločevanja. Najbolj pa nas je zanimalo, kakšno vlogo imajo pri otroku vzgojitelji, svetovalni delavci v vrtcih v procesu ločevanja otrokovih staršev, kako vzgojitelji, svetovalni delavci v vrtcih ocenjujejo otrokovo doživljanje, občutenje, razumevanje ločitve, otrokovo vedenje, odnos v igri do ostalih otrok, njegovo ravnanje z igračami v času ločevanja staršev, kako se vzgojitelji zanimajo za temo o ločitvi in kako svetovalni delavci v vrtcih ocenjujejo ozračje v družini in komunikacijo med družinskimi člani v času ločevanja staršev. Ko se v družini pojavi ločitev staršev, se pogostokrat vedenje otroka spremeni. Otroci postanejo bolj agresivni, razdražljivi, jokavi, potrebujejo več pozornosti, se zaprejo vase, postanejo nekomunikativni, imajo motnje v spanju ali pa celo prenehajo jesti. Za vsakega otroka predstavlja ločitev staršev težavno obdobje, ki mu ga lahko pomagajo prebroditi vzgojitelji, svetovalni delavci v vrtcih in seveda starši sami, če prisluhnejo temu, kaj njihov otrok doživlja, občuti.
Ključne besede: otrok, ločitev staršev, družina, vrtec, vzgojitelj, svetovalni delavec v vrtcu
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 3475; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (422,59 KB)

10.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI REŠEVANJU VEDENJSKE PROBLEMATIKE V OSNOVNIH ŠOLAH
Mojca Kovačič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje vlogo učitelja in šolske svetovalne službe ter njuno medsebojno sodelovanje pri reševanju vedenjske problematike. Teoretični del zajema temeljne pojme in spoznanja šolske kulture, klime, vzgoje, reda, discipline in neprimernega vedenja, socialnih spretnosti ter sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev pri soočanju z vedenjsko problematiko. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji mestnih in podeželskih šol Podravske in Pomurske regije. Namen empiričnega dela je bil raziskati šolsko klimo, vzgojne dejavnosti, usposobljenost učiteljev za reševanje vedenjske problematike, sodelovanje in oceno sodelovanja učiteljev z drugimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, posebej s šolskimi svetovalnimi delavci. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na stratum šole in delovno dobo učiteljev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji najpogosteje obrnejo po pomoč k šolski svetovalni službi zaradi vzgojnih in disciplinskih problemov. Za uresničevanje vzgojnega načrta se jim zdi najbolj pomembna doslednost in enotnost pri postavljenih pravilih. Večina učiteljev verjame v svojo usposobljenost glede reševanja vedenjske problematike, tisti, ki se ne čutijo dovolj usposobljene, pa si želijo predvsem več praktičnega dodatnega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učitelji v splošnem zadovoljni s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo na področju vedenjske problematike. Nekoliko bolje pa so ocenili medsebojno sodelovanje učitelji podeželskih šol. Prav tako smo ugotovili, da učitelji vedenjske težave pri učencu velikokrat rešujejo sami, v kolikor je potrebno, pa se na šolskega svetovalnega delavca obrnejo samo po dodatne informacije ali nasvet.
Ključne besede: šolska klima, vzgoja, disciplina, neprimerno vedenje, socialne spretnosti, učitelj, šolski svetovalni delavec, sodelovanje
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2434; Prenosov: 467 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (749,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici