| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencev
Maša Kolenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 249; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINE
Staša Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Ključne besede: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 448; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi
Eva Sobočan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili izraz starševstvo in vlogo očeta in matere. Osredotočili smo se na ločitev staršev, kaj to sploh je, kakšna je razširjenost ločitev v Sloveniji ter kakšno je življenje družine po ločitvi. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako otrok doživlja ločitev staršev, kaj to zanj pomeni, s kakšnimi težavami se otrok srečuje, opisali čustvene in vedenjske posebnosti otrok ločenih staršev ter razložili in opisali varovalne dejavnike. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši, kako poteka svetovalna dejavnost ter kakšno čustveno in socialno podporo lahko nudi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v empiričnem delu proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V anketi je sodelovalo 160 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Ugotovili smo, da se občasno srečujejo s težavami otrok po ločitvi, a hkrati opažajo porast ločitev. Prisotna je tudi želja po dodatnih izobraževanjih povezanih z ločitvijo. Zanimalo nas je s kakšnimi težavami se soočajo, če menijo, da so dovolj usposobljeni in ali imajo na šolah dovolj virov podpore za ločene družine.
Ključne besede: ločitev, otrok, starš, šolski svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 403; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (999,98 KB)

4.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 636; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

5.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 540; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole). Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 703; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (881,55 KB)

7.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 954; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Sodelovanje svetovalnih delavcev z vzgojitelji in njihovimi pomočniki
Anja Dvoršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Sodelovanje svetovalnih delavcev z vzgojitelji in njihovimi pomočniki. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je zasnovan na obsežni strokovni literaturi, ki zajema področje svetovalnega dela v vrtcu in osnovni šoli. Raziskovalni del temelji na hipotezah, ki so oblikovale anketni vprašalnik. Bistvo celotnega diplomskega dela je ugotoviti, ali hipoteze držijo ali ne. Vse hipoteze smo lahko le delno potrdili, saj nismo opazili statističnih značilnih razlik. Pri rezultatih smo opazili majhne razlike, vendar jih nismo posplošili na celotno populacijo. Prišli smo do ugotovitve, da svetovalni delavci v Sloveniji zelo dobro sodelujejo z vzgojitelji in njihovimi pomočniki ter da svetovalni delavci v večini brez posebnih težav sodelujejo z njimi. Raziskava, ki smo jo opravili, nas je pripeljala do ugotovitve, da je svetovalno delo izredno pomembno in koristno za izobraževalno ustanovo in vse njene podsisteme. Svetovalni delavci so pomemben sestavni del vrtca oz. šole. Vplivajo na življenje in potek dela celotnega vrtca oz. šole. Sodelujejo z različnimi podsistemi oz. udeleženci vrtca oz. šole, med njimi tudi z vzgojitelji in njihovimi pomočniki. Vsi morajo biti odprti, se dopolnjevati in si ne smejo zapirati poti pri sodelovanju, le tako bodo lahko optimalno delovali v dobro vrtca oz. šole. Vrtec oz. šola je tisti del izobraževanja otroka, ki predstavlja varno, udobno in otroku prijazno okolje za učenje. Za zagotavljanje le-tega pa je potrebno, da vsi udeleženci vrtca oz. šole sodelujejo, si pomagajo ter poslušajo.
Ključne besede: svetovalni delavec, sodelovanje, vzgojitelj, odnosi, vrtec
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 925; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (743,82 KB)

9.
Povezanost med miselno naravnanostjo strokovnih delavcev in njihovimi stališči o sodelovanju in timskem delu
Andrea Pisnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Povezanost med miselno naravnanostjo strokovnih delavcev in njihovimi stališči o sodelovanju in timskem delu smo preučevali stališča učiteljev in svetovalnih delavcev o vzajemnem sodelovanju in zaznavanju dela, povezanost med miselno naravnanostjo in stališčem o sodelovanju ter povezanost med miselno naravnanostjo in delovno dobo pri obeh poklicnih profilih, obenem pa razlike med učitelji in svetovalnimi delavci v stopnji miselne naravnanosti in pobudniku za sodelovanje. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; teoretičnega in empiričnega. V prvem delu je podrobno opisano delo učitelja in svetovalnega delavca, nato sledi opis sodelovanja med njima z izsledki nekaterih raziskav. V nadaljevanju podrobneje predstavimo pojem miselne naravnanosti s poudarkom na področju sodelovanja. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 154 udeležencev, od tega 112 učiteljev in 42 svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da ni statistično pomembne povezanosti med miselno naravnanostjo in stališčem o sodelovanju pri učiteljih in svetovalnih delavcih. Raziskava ni potrdila povezanosti med miselno naravnanostjo in delovno dobo pri učiteljih in svetovalnih delavcih. Učitelji in svetovalni delavci delo drug drugega ocenjujejo pozitivno. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se učitelji in svetovalni delavci v stopnji miselne naravnanosti statistično ne razlikujejo, kljub temu, da so svetovalni delavci poročali o višji stopni miselne naravnanosti k rasti. Presenetljiva ugotovitev raziskave je bila, da tako učitelji kot svetovalni delavci ocenjujejo, da so sami najpogosteje pobudniki za sodelovanje.
Ključne besede: učitelj, svetovalni delavec, sodelovanje, miselna naravnanost, miselna naravnanost k rasti, fiksna miselna naravnanost
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 732; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
PROFESIONALNA SAMOPODOBA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA
Helena Skarlovnik Casar, 2016, diplomsko delo

Opis: Profesionalna samopodoba šolskega svetovalnega delavca je podoba, ki jo ima o sebi kot profesionalcu v šolski oz. vrtčevski svetovalni službi. Intenzivno si jo začne oblikovati že v času študija in nadaljuje vso delovno dobo do upokojitve, in sicer s pomočjo pridobivanja in poglabljanja kompetenc oz. z neprestanim profesionalnim razvojem. V teoretičnem delu naloge so predstavljene zakonitosti, značilnosti in pogoji profesionalnega razvoja; pričakovane kompetence, sposobnosti in znanja po končanem študiju za delo v šolski svetovalni službi ter zahteve delovnega mesta šolske svetovalne službe. Raziskane so tudi trenutne možnosti izobraževanja in usposabljanja svetovalnih delavcev ter pridobivanja povratnih informacij o strokovnem delu. V empiričnem delu so s pomočjo ankete odgovorjena osrednja vprašanja: kakšna je profesionalna samopodoba šolskih svetovalnih delavcev, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo in izobrazbo ter ali obstaja povezava med profesionalno samopodobo in nekaterimi dejavniki profesionalnega razvoja, opisanimi v teoretičnem delu.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, izobraževanje, profesionalni razvoj, kompetence, profesionalna samopodoba, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1108; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici