1. Svetovalno delo v dijaškem domu : magistrsko deloMaša Cvilak, 2024, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami.
V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Vključevanje ukrajinskih učencev v slovenske osnovne šole : magistrsko deloSara Legat, 2024, magistrsko delo Opis: Vojna v Ukrajini je povzročila preseljevanje ukrajinskega prebivalstva iz države. Šole po Evropi, pa tudi drugod po svetu so se začele pripravljati na sprejem ukrajinskih beguncev. Vojni begunci so še posebej ranljiva populacija, zato potrebujejo še več podpore in občutka varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako je potekalo vključevanje ukrajinskih begunskih učencev v slovenske osnovne šole.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev temeljnih pojmov, kot so begunci, priseljenci, migranti, multikulturalizem in interkulturalizem. Predstavili smo dostopne podatke o ukrajinskih učencih v Evropi. Opisali smo integracijo in inkluzijo ter primerjali slovenski in ukrajinski osnovnošolski sistem. Osredotočili smo se tudi na vključevanje in izobraževanje učencev priseljencev v Sloveniji.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave. Podatke smo zbirali s pomočjo intervjujev, v katerih je sodelovalo devet učiteljic in enajst svetovalnih delavk iz osnovnih šol v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je potekala priprava na vključevanje in kakšna je bila pri tem vloga šole kot celote, učiteljic in svetovalnih delavk. Rezultati raziskave so pokazali, da je vključevanje ukrajinskih učencev v večini primerov potekalo brez večjih težav. Pomembno se nam zdi izpostaviti, da šole večinoma niso imele posebnih priprav na vključitev. Strokovne delavke se zavedajo pomena zagotavljanja inkluzivnega in spodbudnega okolja ter svoje vloge pri nudenju podpore ukrajinskim učencem.
Ključne besede: vključevanje, ukrajinski učenci, učitelji, svetovalni delavci, spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,75 MB) |
3. Čustvena podpora, ki jo svetovalni delavci nudijo učiteljem : magistrsko deloŽana Grahovar, 2023, magistrsko delo Opis: Čustvena podpora omogoča socialno in čustveno krepitev pedagoških delavcev pri soočanju s stresom v delovnem okolju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področja in pogostost sodelovanja svetovalnih delavcev in učiteljev pri pedagoškem delu. Prav tako je bil namen ugotoviti, v katerih situacijah učitelji iščejo čustveno podporo pri svetovalnih delavcih in v katerih situacijah to pomoč še posebej potrebujejo. V teoretičnem delu smo se posvetili razumevanju socialne in čustvene podpore. Najprej smo s pomočjo različnih avtorjev podrobneje opredelili čustva. Nato smo se v povezavi s tem posvetili čustveni inteligentnosti, ki je vse bolj prisotna in pomembnejša na delovnem mestu in izpostavili zakaj je sam njen razvoj pri posameznikih pomemben. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, na vzorcu 204 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Podravske statistične regije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da učitelji s svetovalnimi delavci najbolj sodelujejo glede učencev s posebnimi potrebami in učnimi težavami, vzgojnih smernic za določene učence, doseganja pozitivne klime in kulture v razredu ter glede pomoči pri sodelovanju s starši. Redko pa sodelujejo (61,8 %) glede čustvene podpore v stresnih situacijah. V primerjavi s posameznimi kategorijami pogostosti sodelovanja pri čustveni podpori glede na spol smo ugotovili, da pomoč pri svetovalnih delavcih pogosteje poiščejo učiteljice kot učitelji (x2 = 6,878, p = 0,032). Nato smo v raziskavi ugotavljali, v katerih situacijah in okoliščinah so čustveno podporo pri svetovalnih delavcih iskali učitelji. Učitelji so izjavili, da bi potrebovali več pomoči svetovalnih delavcev pri delu z učenci na področju vzgojne problematike, pri učencih s posebnimi potrebami in pri izvajanju razrednih ur. Poudarili so tudi, da potrebujejo več čustvene podpore v obliki pogovorov, nasvetov, strokovnega mnenja in razumevanja.
Ključne besede: čustvena podpora, učitelji, svetovalni delavci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko deloSinja Kovač Šarčevič, 2022, magistrsko delo Opis: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,53 MB) |
5. Vpliv epidemije covida-19 na delo šolske svetovalne službe : magistrsko deloMarina Kaučič, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas zanima, kako je epidemija covida-19 vplivala na delo šolske svetovalne službe, kakšne so bile prilagoditve šolske svetovalne službe pri delu na daljavo in kako je delo na daljavo vplivalo na kakovost dela. V teoretičnem delu opišemo šolsko svetovalno službo, izobraževanje na daljavo in epidemijo covida-19 ter njen vpliv na izobraževanje v Sloveniji, na koncu pa se osredotočimo na delovanje šolske svetovalne službe med epidemijo. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo osem osnovnošolskih svetovalnih delavk iz podravske regije. Rezultati so pokazali, da so bile svetovalne delavke med delom na daljavo časovno veliko bolj zasedene, saj se jim je delovni čas razširil čez cel dan, prav tako so delo ocenile kot težje. Delo šolske svetovalne službe se je precej spremenilo, saj so bile nekatere naloge v ozadju ali pa so odpadle. Glavna naloga šolske svetovalne službe v tem obdobju je bila individualno delo z učenci, pri čemer je bilo pomanjkanje osebnega stika največja težava. Ugotovili smo, da so učenci potrebovali več pomoči, saj so svetovalne delavke z njimi opravile več ur, pogosto pa so ure tudi podaljšale. Učenci so najbolj potrebovali učno pomoč in pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kakovost dela šolske svetovalne službe med delom na daljavo je bila slabša, vendar se je zaradi ogromno vloženega truda in žrtvovanja prostega časa svetovalnih delavk vseeno ohranila na zadovoljivi ravni. Sodelovanje je bilo dobro, največji padec kakovosti pa smo zaznali na področju svetovalnega dela z učenci. Posledice dolgotrajnega zaprtja šol se že kažejo, saj se je potreba po svetovanjih in učni pomoči še povečala.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavci, covid-19, delo na daljavo, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 277
Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestuAnja Švigelj, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes.
V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1012; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizijeRoberta Gvozdić, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1622; Prenosov: 371
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavamiEva Kosi, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 2066; Prenosov: 400
Celotno besedilo (1,01 MB) |
9. Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanjaTamara Orlović, 2018, magistrsko delo Opis: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami.
V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Ključne besede: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1274; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcevJasmina Vandur, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1758; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,08 MB) |
