Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih). Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1578; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Podjetja in vodstva podjetij se zavedajo, da je v današnjem procesu globalizacije, ki je razširil trg in poslovanje na najvišjo raven, potrebno biti dolgoročno konkurenčen in si izboriti konkurenčno prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. V podjetjih je potrebno spodbujati ustvarjalnost, inovativnost, vlagati finančna sredstva v raziskave in razvoj novih izdelkov oziroma storitev ter izboljševati kakovost poslovnih procesov in proizvodov, če želijo doseči napredek in razvoj. Podjetje vodi do inovacije dolga pot. Začne se z idejo, ki se razvije v invencijo, ta v potencialno inovacijo in na koncu v inovacijo, ki za odjemalce pomeni dokazano koristno novost, kar potrdijo z nakupom in uporabo. Vzporedno z razvojem novosti teče proces difuzije, ki pomeni uveljavljanje novosti, saj mora novost priti do končnih uporabnikov. Uveljavljanje novosti lahko za različne možne odjemalce, ki so v različnih okoljih, traja različno dolgo. Hitrost in uspešnost difuzije je odvisna tudi od uporabljenih komunikacijskih kanalov. Ko gre posameznik skozi proces odločanja o novosti išče informacije, da bi zmanjšal negotovost glede znanja ki ga ima o prednostih, ki jih ponuja novost. Potencialni odjemalci želijo vedeti kakšne so relativne prednosti novosti v primerjavi s prejšnjo alternativo. Možnim odjemalcem lahko pomagajo agenti spreminjanja ali kot jim pravimo tudi promotorji novosti. Njihova naloga je prepričati odjemalce k sprejemu novosti, v kar morajo vložiti veliko truda in časa. Zgodi se, da pri tem potrebujejo pomoč, ki jo dobijo od mnenjskih vodij, ki so bolj homofilni z odjemalci, zato prepričevanje o sprejetju poteka lažje. Prepričevanje o sprejemu novosti bo uspešno le s spremembo in usmeritvijo miselnosti možnih odjemalcev. Kot že nakazuje naslov raziskovalne naloge sem difuzijo predlagane novosti preučevala v svetovalnem centru. Svetovalni center je javni zavod, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Njihova primarna dejavnost je dejavnost svetovanja otrokom in mladostnikom pri učnih in drugi težavah, svetovanje njihovim staršem, kako se spoprijeti z otrokovo problematiko in svetovanje odraslim v stiski. V zavodu trenutno vodijo vso dokumentacijo svojih strank in arhiv ročno, vse se beleži z roko, veliko je papirologije. Delo se podvaja, več krat pride do situacije, da se dosje izgubi ali založi. Zaposleni veliko svojega časa posvečajo administraciji namesto svoji primarni dejavnosti. Da bi za zaposlene v svetovalnem centru bilo lažje, preglednejše, vsa dokumentacija na enem mestu in dostopna vsem hkrati ob istem času, sem predlagala uvedbo novosti, to je računalniškega programa. Ta bi deloval kot interna aplikacija, dostopna na računalniku vsakega posameznega zaposlenega. V programu bi se hranili vsi podatki obravnavanih strank, to so osebni podatki, vsebina obravnav in strokovna mnenja, skratka vse, kar se zdaj zapisuje z roko. Poleg tega bi se letna statistika po različnih parametrih lahko izdelala veliko hitreje in natančneje. Tekom raziskave sem med zaposlenimi izvedla tudi anketo, da bi ugotovila ali bi novost sprejeli, so nanjo sploh pripravljeni, kakšne koristi vidijo iz njene uporabe in kako si predstavljajo oziroma želijo, da bi računalniški program izgledal. Katere specifike in funkcionalnosti bi naj imel? Ocenjujem, da uvedba novosti prinaša veliko koristi tako za zaposlene, kot za direktorja zavoda in njegovo ustanoviteljico, tj. Mestno občino Maribor. Delovanje celotnega zavoda bo zaradi spremenjenega sistema dela transparentejše in učinkovitejše. Racionaliziralo se bo poslovanje in stroški. Zaposleni bodo lahko svojim strankam posvečali več časa. Priprave na obravnavo bodo daljše in kakovostnejše, kar bodo občutili tudi klienti. Pred uvedbo novosti je potrebno zaposlenim in vsem sodelujočim v tem procesu predstaviti prednosti predlagane novosti, konkretne izboljšave in razbremenitve, ki jih čakajo pri njihovem delu. Spremeniti je potrebno njihovo mišljenje o novosti v takšni smeri, da bodo
Ključne besede: ustvarjalnost, ideja, inovativnost, inovacije, difuzija/uveljavljanje/širjenje novosti, agenti spreminjanja, mnenjski vodje, proces odločanja, elementi difuzije, svetovalni center, računalniški program, izboljšan sistem delovanja, koristi.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2011; Ogledov: 1857; Prenosov: 290
Celotno besedilo (920,95 KB)