| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
TEHNOLOGIJI PRIKAZOVALNIKOV LCD IN OLED
David Kapun, 2015, diplomsko delo

Opis: Medijska vsebina največkrat doseže uporabnike preko interaktivnih naprav, kot so televizorji, mobilni telefoni, tablice prenosniki ipd. Večina teh naprav uporablja LCD-tehnologijo (Liquid Crystal Display: zaslon s tekočimi kristali), povečuje se pa delež naprav s hitro razvijajočo se OLED-tehnologijo(Organic light emitting diode: organske svetleče diode). Mobilni telefoni in tablice vedno pogosteje vključujejo OLED-prikazovalnike. V diplomski nalogi je raziskano delovanje obeh tehnologij. Definirani so kriteriji kakovosti, po katerih so nato ovrednotene prednosti ter slabosti. Ti so ločljivost, gostota pikslov, kontrastno razmerje, svetlost, frekvenca osveževanja, odzivni čas, barvni gamut, poraba energije in pa tehnologija proizvodnje. Zaključki so, da imajo naprave z OLED-tehnologijo boljša kontrastna razmerja (izjemne črne barve), odzivne čase ter večji barvni spekter. Teoretično imajo lahko tudi višje frekvence osveževanja. Gostota pikslov pa je parameter, ki je pogojen z velikostjo zaslona ter ločljivostjo in tudi tukaj se z OLED-tehnologijo dosega rekordno nasičene mikrozaslone. Naprave z LCD-tehnologijo pa še vedno dosegajo nekoliko večjo ločljivost in svetlost, so energetsko varčnejše ter cenejše za proizvodnjo. Na področju televizorjev prevladujejo, saj proizvodnja OLED-panelov večjih razsežnosti še ni dosegla zadovoljive učinkovitosti.
Ključne besede: barvni gamut, kontrastno razmerje, svetlost, odzivni čas, frekvenca osveževanja
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 544; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Menjava metode določanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida
Tomaž Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil uvesti novo metodo določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida, ki jih opisujemo z močjo posvetlitve in podtonom. Meritve moči posvetlitve in podtona pigmetnega titanovega dioksida izvajajo v Kontroli proizvodnih procesov, v postopku kalcinacije, z namenom optimalnega vodenja postopka, ki ima v procesu proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida velik vpliv na kakovost pigmenta. Moč posvetlitve pigmenta podajajo kot vrednosti Y % v sivi pasti in podton kot vrednost YF % v sivi pasti. Obstoječa metoda je dolgotrajna. Pred spektrofotometrično določitvijo moči posvetlitve in podtona pigmenta po kalcinaciji moramo pripraviti sivo pasto, ki vsebuje pigment, laneno olje in mešanico za sivi pasto. Kalcinatu pomletem z laboratorijskim mlinom je potrebno dodati laneno olje in mešanico za sivo pasto, ki vsebuje BaCO3 ter saje, ki imajo moder podton. Pigment in sestavine sive paste se vribajo na vribalnen stroju, nastala pasta se stisne v tableto, ki ji s spektrofotometrom izmerimo vrednosti X, Y in Z. Ker sta moč posvetlitve (Y %) in podton (YF %) kalcinata relativni vrednosti, se primerjajo vrednosti X, Y in Z trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta z vrednostmi X, Y in Z standardnega vzorca. Pasta standardnega vzorca se pripravi in izmeri na enak način kot pasta trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta. Nova metoda določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida temelji na spektrofotometrični določitvi transmisije svetlobe v vidnem delu spektra dnevne svetlobe. Vzorec kalciniranega pigmenta pomlet z laboratorijskim mlinom omočimo z organskim omakalom s pomočjo hitrovrtečega mešala. Homogeni disperziji izmerimo s spektrofotometrom transmisijo svetlobe pri različnih valovnih dolžinah, ki jo preračunamo v optično gostoto (OD). Optično gostoto kalciniranega pigmenta primerjamo z optično gostoto standardnega vzorca pigmenta, ki je pripravljen na enak način kot trenutni vzorec kalciniranega pigmenta. V diplomskem delu so prikazane meritve moči posvetlitve in podtona pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz postopka kalcinacije po stari in novi metodi. Na osnovi statistične obdelva rezultatov meritev so pokazali, da se meritve po novi metodi, pri 450 nm vidne svetlobe, ujemajo z meritvami po stari metodi.
Ključne besede: siva pasta, suspenzija, podton, svetlost, relativna moč razprševanja, relativni razpršilni koeficient
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 224; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

4.
Razvoj in izgradnja merilnika svetlobnega onesnaženja
Lovro Borovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes postaja skladno z razvojem svetlobno onesnaževanje vedno večji problem. Za določanje količine svetlobne onesnaženosti potrebujemo merilni instrument za opravljanje meritev. V ta namen sem v okviru diplomskega dela izdelal merilnik svetlobnega onesnaženja – z drugimi besedami merilnik svetlosti. Uporabljeno je zaznavalo TSL237, ki izhodni podatek o izmerjeni vrednosti poda v obliki frekvence. Razvil sem program za zajem podatkov, prikaz vrednosti na LCD zaslonu in njihov zapis na SD kartico. Ohišje merilnika je bilo izdelano s pomočjo 3D tiska. Merilnik je bil umerjen z meritvami standardne žarnice na žarilno nitko, točnost merilnika pa je bila primerjana še z umerjenim luks metrom. Izvedene so bile meritve na treh lokacijah v Mariboru oz. njegovi okolici. Izmerjene vrednosti svetlosti so se ujemale s pričakovanimi.
Ključne besede: Arduino, merilnik, svetloba, svetlost, svetlobno onesnaževanje
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 747; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici