1. Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijoMojca Rajh, 2021, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane.
V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene. Ključne besede: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 115
Celotno besedilo (8,81 MB) |
2. Raziskava svetlobnega onesnaženja v Mariboru in okolici : magistrsko deloLaura Kalšek, 2021, magistrsko delo Opis: Z gospodarskim razvojem in nenehnim napredkom v družbi je razširjenost umetne svetlobe v nočnem času ušla izpod nadzora. Svetlobno onesnaženje je eden od največjih stranskih učinkov urbanizacije, ki ogroža zdravje ljudi, moti različne ekosisteme, ovira astronomska opazovanja in spreminja izgled okolja. Raziskava je podprta s študijem literature, terenskim delom z izvedbo meritev z merilnikom svetlobne onesnaženosti in uporabo programa QGIS za izris karte intenzivnosti onesnaženja. V raziskavi je ugotovljeno, da so najbolj onesnaženi predeli v mestnem jedru Maribora, v bližini trgovskih središč in ob večjih mestnih vpadnicah ter da na svetlobno onesnaženje vpliva predvsem vreme. Ključne besede: svetlobno onesnaženje, Maribor, umetna svetloba, okoljevarstvo, temno nebo Objavljeno v DKUM: 09.04.2021; Ogledov: 1199; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,26 MB) |
3. Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni poukNika Mirnik, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo. Ključne besede: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola Objavljeno v DKUM: 08.11.2019; Ogledov: 1331; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,69 MB) |
4. Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanjuTeja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom. Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje. Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1364; Prenosov: 209
Celotno besedilo (6,65 MB) |
5. ANALIZA MERIL ZA VREDNOTENJE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJAMatej Oswald, 2015, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je ovrednotenje obstoječih meril za minimizacijo učinka svetlobnega onesnaževanja okolja v našem ekosistemu. Osredotočili smo se predvsem na Slovenske zahteve ter mednarodna priporočila CIE, ki je najširša mednarodna organizacija na področju razsvetljave. V Sloveniji velja kot glavno merilo za omejevanje priključna moč za razsvetljavo na površino, ki jo osvetljujemo in dovoljena poraba energije za razsvetljavo na prebivalca. Pretekle analize so pokazale, da obstajajo možnosti, da se omeji in celo zmanjša vpliv na okolje zaradi umetnih svetlobnih virov, ki so vzrok za svetlobno onesnaženje , hkrati pa nudijo stroškovne in energetsko varčne rešitve Zahteve in standardi se po svetu bistveno razlikujejo, zato jih je potrebno preučiti in analizirati ter jih dodelati tako, da bodo merila čimbolj objektivna in sprejemljiva tako za astronome kot tudi za ekonomiste, uporabnike in projektante razsvetljave. V drugem delu diplomske naloge je prikazan poskus izbire objektivnih kriterijev. V zaključku diplomske naloge je prikazan numerični izračun in simulacija izbranega odseka cestne razsvetljave z okoliškimi objekti v programu ReluxPro,. Rezultati simulacije prikazujejo odvisnost neželene svetlobe od izbire svetlobnega vira, tipov uporabljenih svetilk, kjer je delež svetlobnega toka, ki izhaja iz celotnega odseka bistveno nižji z uporabo svetilk z LED tehnologijo v primerjavi s predhodno uporabljenimi natrijevimi sijalkami. Ključne besede: Svetlobno onesnaženje, priporočila CIE, nebesni sij, vsiljena svetloba, svetlobni tok navzgor Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1300; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,52 MB) |
6. Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko deloTanja Premoša, 2014, diplomsko delo Opis: Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim
ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini
jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je
vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so
povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o
škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v
bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt
toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo
posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko
višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše
zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave
povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija,
ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše
razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno
postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je
treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer
svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v
drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi
pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo.
Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed
kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja
na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri
slabe prakse. Ključne besede: diplomska dela, svetlobno onesnaženje, sij neba, varstvo okolja, umetna svetloba, ekološke svetilke, temno nebo, Tenerife Objavljeno v DKUM: 05.11.2014; Ogledov: 2000; Prenosov: 408
Celotno besedilo (11,90 MB) |
7. EKONOMSKA IN ENERGETSKA UČINKOVITOST LED RAZSVETLJAVEPeter Damiš, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje LED diod in iz njih izdelanih LED svetil, ki omogočajo racionalno porabo električne energije za razsvetljavo v primerjavi s klasičnimi žarnicami z volframovo nitko, katerih izkoristek je majhen, življenjska doba pa kratka.
V teoretičnem delu magistrske naloge je tako predstavljen princip delovanja LED svetil in njihovega osnovnega elementa LED diode. Pozornost raziskave v magistrskem delu je bila usmerjena k polprevodniškim materialom in nastanku p-n spoja, ki je ključen za fotoefekt v svetilih. Predstavljene so prednosti LED diod, ki odtehtajo njihove slabosti, ki so v začetni fazi bile predvsem povezane z agresivnim občutkom dajanja svetlobe in vplivom na človeški vid. Na podlagi pridobljenih podatkov je prikazano, da se cena LED svetil že več let znižuje, hkrati pa se z ekonomijo obsega znižuje njihova prodajna cena.
V nadaljevanju je predstavljen problem svetlobnega onesnaževanja, ki je vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje. Svetlobno onesnaženje je posledica prevelikega števila svetil javne razsvetljave in drugih svetlobnih virov, ki negativno vplivajo na ljudi in živali. Posebne omembe je vreden tudi ugoden finančni vidik vgradnje LED svetil v primerjavi s konvencionalnimi svetili. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da se lahko z zamenjavo obstoječih svetil z novejšimi LED svetili zmanjša efekt svetlobnega onesnaženja, hkrati pa se racionalizirajo stroški v podjetjih, kar je prikazano v aplikativnem delu. Ključne besede: LED svetila, diode, svetlobno onesnaženje, polprevodniki, p-n spoj Objavljeno v DKUM: 27.02.2014; Ogledov: 2884; Prenosov: 487
Celotno besedilo (2,92 MB) |
8. PROBLEMATIKA JAVNE RAZSVETLJAVE S PREDLAGANIMI REŠITVAMI NA PODROČJU OBČINE HOČE - SLIVNICAJure Grobin, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analizirano obstoječe stanje javne razsvetljave v Občini Hoče – Slivnica. Na osnovi opravljene analize je bil ugotovljen delež ustreznih / neustreznih svetilk. Za izboljšanje obstoječega stanja je bila predvidena zamenjava svetilk v dveh fazah, pri čemer smo analizirali tri različice menjav svetilk. Kot vzorčni primer sta obdelana dva – po svojih značilnostih različna – cestna odseka, za katera je bil izbran nov tip svetilk in izveden izračun parametrov svetila. V zaključku diplomskega dela je opredeljena potrebna investicija menjave svetilk javne razsvetljave v Občini Hoče – Slivnica, tudi finančno ovrednotena, ter podan izračun prihranka električne energije. Ključne besede: varnost v cestnem prometu, javna razsvetljava, svetila, svetlobno onesnaženje Objavljeno v DKUM: 15.02.2013; Ogledov: 2257; Prenosov: 342
Celotno besedilo (21,08 MB) |
9. SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINILidija Potočnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi. Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije Objavljeno v DKUM: 04.02.2013; Ogledov: 2086; Prenosov: 217
Celotno besedilo (14,08 MB) |
10. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONAMaja Rauter, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s problematiko svetlobnega onesnaženja. Svetlobno onesnaženje je posledica uporabe nezasenčenih svetilk, pretiravanja z razsvetljavo in odsotnosti stroke ter ukrepov varstva okolja. Prinaša pa astronomske, biološke in za človeka gotovo najbolj vplivne zdravstvene in ekonomske posledice. Tako ljudje uničujemo svoje zdravje, uničujemo okolje in praznimo državno blagajno ter svoje denarnice v zameno za osvetljene ulice, pročelja stavb, spomenikov in reklamnih panojev. Vse več ljudi se te problematike zaveda in tako nastajajo društva, ki se borijo proti svetlobnemu onesnaženju in skušajo državo privesti do sprejetja ukrepov, s katerimi bi se svetlobno onesnaženje zmanjšalo. S tem bi se povečala kvaliteta bivalnega prostora tako za človeka kot za ostale organizme, zmanjšali pa bi se izdatki za javno razsvetljavo. Tako bi lahko država razliko namenila za druge, za človeka bolj pomembne, namene. Ključne besede: svetlobno onesnaženje, popolnoma zasenčene svetilke, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja Objavljeno v DKUM: 19.03.2012; Ogledov: 2481; Prenosov: 199
Celotno besedilo (11,77 MB) |