1. Svetlobna onesnaženost na območju MariboraIgor Žiberna, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoči. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja električno energijo. V članku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na območju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Maribor.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, varstvo okolja, svetlobna onesnaženost, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1418; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Svetlobno onesnaženje Savinjske ravniMonika Vačun, 2011, diplomsko delo Opis: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo
funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno.
Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori.
Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede,
hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno.
Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja.
Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Objavljeno v DKUM: 29.03.2011; Ogledov: 2767; Prenosov: 309
Celotno besedilo (3,13 MB) |
3. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGABarbara Sreš, 2010, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2011; Ogledov: 2794; Prenosov: 310
Celotno besedilo (14,18 MB) |
