| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv svetlobe, hranil in kompeticije na rast tujerodnega indijskega jagodnjaka (Duchesnea indica (Andrews) Teschem.) : magistrsko delo
Maja Kreća, 2023, magistrsko delo

Opis: Indijski jagodnjak (Duchesnea indica (Andrews) Teschem.) je trajna zelnata rastlina iz družine rožnic (Rosaceae), ki izvira iz tropskih gozdnih območij južne in vzhodne Azije. Danes je razširjena po vsem svetu, najdemo jo na rahlo zasenčenih in vlažnih mestih, od gozdnih površin do vrtov in dvorišč. Je pogost plevel in v naših krajih velja za tujerodno invazivno vrsto. V sledeči nalogi smo raziskovali rast indijskega jagodnjaka pod vplivom različne količine dostopne svetlobe in hranil v tleh in ovrednotili vpliv znotrajvrstne in medvrstne kompeticije. Rastline rastoče na soncu so imele večjo biomaso, večje število listov in število rametov kot senčne rastline. Te lastnosti indijskega jagodnjaka smo interpretirali kot fitnes rastline. Največji prirast listov, stolonov in rametov, ter največjo svežo in suho maso indijskega jagodnjaka smo zabeležili na soncu z večjo količino hranil v tleh. Opazili smo značilen odziv indijskega jagodnjaka na zmanjšano razpoložljivost svetlobe, in sicer so rastline v senci razvile daljše listne peclje. Indijski jagodnjak v kompeticiji z ekološko podobno avtohtono bršljanasto grenkuljico (Glechoma hederacea L.) ni kazal kompeticijske prednosti. Bršljanasta grenkuljica je bila uspešnejša v alokaciji dostopnih virov v nadzemni in podzemni del rastline. Rezultati so pokazali, da se indijski jagodnjak, kot tujerodna invazivna vrsta, lahko prilagaja spremenjenim okoljskim razmeram z razvojem specifičnih lastnosti, ki omogočajo preživetje, rast in razvoj rastline.
Ključne besede: indijski jagodnjak, tujerodna invazivna vrsta, svetloba, hranila, kompeticija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
Svetlobno onesnaževanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Florijan Dremelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Ljudje v naravnem stanju praviloma podnevi delujemo in ponoči spimo. Smo prilagodljivi in izkoriščamo tako prostorske kot časovne niše, kar nam omogoča, da lahko kot vrsta obstajamo kjerkoli na Zemlji in delujemo ob kateremkoli delu dneva. Kot vrsta smo najnaprednejši in najinteligentnejši, kar se kaže v razvijanju tehnologij. Tako smo razvili oblačila, začeli graditi zgradbe kot zavetje pred podnebnimi spremembami in iznašli umetno razsvetljavo, ki nam omogoča širiti dejavnosti v nočni čas. Z rastjo naše populacije raste in se nadgrajuje tehnologija umetnega osvetljevanja. S tem se začnejo pojavljati težave. Umetna svetloba postopoma začenja spreminjati naravni cikel dneva in noči, ki je bil v preteklosti skozi dolga geološka in evolucijska obdobja vseh živih bitij na Zemlji konsistenten. Pojav onesnaževanja s svetlobo ni problem samo Slovenije, temveč je skupen državam po vsem svetu. Nepopravljiva izpostavljenost umetni svetlobi pa ni problem samo ljudi, temveč tudi flore in favne. Preučevali smo pojem svetlobnega onesnaževanja in zakonodajo glede tega v Sloveniji ter primerjali svetlobno onesnaževanje po svetu, podrobneje v Južni Koreji in Veliki Britaniji. Prav tako smo se poglobili v raziskovanje vplivov svetlobnega onesnaževanja na okolje (floro in favno) in ljudi. Ugotovili smo, da je grožnja današnji družbi in okolju, v katerem bivamo, ter velik globalni problem, s katerim se podobno kot Slovenija soočajo tudi druge države. Velik problem je nepravilna namestitev cestnih svetilk, saj s svojim močnim sijajem ne osvetljujejo samo želenega območja, temveč svetijo tudi v nebo, s čimer povzročajo bleščanje in svetlobne prestope.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, umetna svetloba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Uporaba naravne svetlobe v pokrajinski fotografiji : diplomsko delo
Maruša Lešnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema raziskavo naravnih svetlobnih pogojev v pokrajinski fotografiji. Opisuje, kako jih najbolje izkoristiti za dobre rezultate in kako se jim je najbolje prilagoditi z izbiro pravih nastavitev, časa in opreme. Trenutna tehnologija omogoča mnogo prilagoditev okolju in dokaj pristno zajemanje vsega, za nadgradnjo pa se kasneje uporabijo profesionalni programi, namenjeni postprodukciji.
Ključne besede: fotografija, pokrajina, svetloba, naravni pogoji, barva
Objavljeno v DKUM: 13.05.2022; Ogledov: 1169; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

4.
Ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti : magistrsko delo
Tamara Šterlek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti. Posebna pozornost je namenjena vplivu znanstvenih odkritij o svetlobi na številne umetnike, ki so se skušali poigrati z vidom in človeško zaznavo ter ustvariti celostno izkušnjo gledalca. Vid je namreč tisti čut, ki nam poda informacije o svetu in združuje čutne zaznave o prostoru v treh oziroma štirih dimenzijah. Za širše razumevanje zaznavanja je v nalogi analizirana bipolarna simbolika svetlobe in teme v Platonovi znameniti prispodobi o votlini iz sedme knjige Države. Opredeljene so vizualne zmožnosti umetne in naravne svetlobe oziroma njune pojavnosti s pomočjo svetlobno občutljivih materialov. Fenomen svetlobe in njeni učinki, uporaba svetlobno občutljivih materialov pri oblikovanju prostora svetlobe in pogojevanje gledalčeve zaznave s svetlobo so analizirani na podlagi svetlobnih umetniških del vizualnih umetnikov iz širšega mednarodnega prostora, Marcela Duchampa, Laszla Moholy-Nagyja in Jamesa Turrella, ter slovenske umetnice in likovne teoretičarke Uršule Berlot Pompe. Pri njihovem ustvarjanju s svetlobo so nastali stimulativni potopitveni ambienti, kjer je gledalec razsrediščen in aktiviran. Teoretska dognanja o ustvarjanju s svetlobo so sintetizirana v zadnjem, praktičnem delu magistrske naloge, ki predstavlja svojsko idejo o prostoru svetlobe.
Ključne besede: svetloba, prostor, likovna umetnost, svetlobno občutljivi materiali, zaznava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 1071; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

5.
Raziskava svetlobnega onesnaženja v Mariboru in okolici : magistrsko delo
Laura Kalšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Z gospodarskim razvojem in nenehnim napredkom v družbi je razširjenost umetne svetlobe v nočnem času ušla izpod nadzora. Svetlobno onesnaženje je eden od največjih stranskih učinkov urbanizacije, ki ogroža zdravje ljudi, moti različne ekosisteme, ovira astronomska opazovanja in spreminja izgled okolja. Raziskava je podprta s študijem literature, terenskim delom z izvedbo meritev z merilnikom svetlobne onesnaženosti in uporabo programa QGIS za izris karte intenzivnosti onesnaženja. V raziskavi je ugotovljeno, da so najbolj onesnaženi predeli v mestnem jedru Maribora, v bližini trgovskih središč in ob večjih mestnih vpadnicah ter da na svetlobno onesnaženje vpliva predvsem vreme.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, Maribor, umetna svetloba, okoljevarstvo, temno nebo
Objavljeno v DKUM: 09.04.2021; Ogledov: 1027; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

6.
Uporabniško usmerjeno inženirsko oblikovanje notranjih svetil : magistrsko delo
Klavdija Kopše Kaljun, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja vpogled v postopek inženirskega oblikovanja na primeru družine ambientalnih svetil. Teoretična poglavja, ki sledijo uvodu, odpirajo pogled na področje razsvetljave, s poudarkom na ambientalni osvetlitvi in svetilih, podajajo pa tudi opis oblikovalskega procesa po metodologiji inženirskega oblikovanja. Praktični del naloge predstavi celoten proces inženirskega oblikovanja, kjer najprej oblikovalka, na podlagi procesa empatizacije, definira oblikovalska izhodišča, nato poišče kreativne tehnične in oblikovne rešitve, koncepte v fazi sinteze izpopolni in razvije v produkte, ki lahko zadostijo zahtevam uporabnikov, skozi finalizacijo pa kratko oriše še proces, ki vodi k celoviti oblikovalski rešitvi. V zaključku so navedene tudi ugotovitve o ustreznosti uvodoma zastavljenih hipotez. Podana je tudi primerjava dveh tipičnih pristopov k oblikovanju novega izdelka.
Ključne besede: svetloba, uporabniki, estetika, virtualno upodabljanje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 837; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

7.
Tehnični in vsebinski vidiki portretne fotografije : diplomsko delo
Ana Tomaž, 2020, diplomsko delo

Opis: Portretna fotografija predstavlja prepletanje tehničnih in vsebinskih vidikov, ki skupaj tvorijo uspešno upodobitev in predstavitev osebe ali oseb z vsemi individualnimi osebnostnimi lastnostmi. V diplomski nalogi so predstavljeni glavni tehnični parametri za doseganje ostrih in pravilno osvetljenih portretov. Čeprav je portretna fotografija še danes opredeljena na nižji hierarhični stopnji umetniškega izražanja, ima ogromno semioloških kazalnikov, ki se združijo v retoriko fotografije in pripomorejo k pravilnemu dojemanju portreta na konotativni in denotativni ravni.
Ključne besede: tehnični vidiki, svetloba, portret, vsebinski vidiki, retorika fotografije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 715; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

8.
Kromatografsko določanje vsebnosti bisfenola a v embaliranih vodah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lucija Hajdinjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Ključne besede: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 954; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

9.
Pametna razsvetljava s spletnim grafičnim vmesnikom
Klemen Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje enosmerni tokovni sistem za razsvetljavo v hišah ali stanovanjih. Sistem je sestavljen iz elektronskega krmilnega sistema s katerim upravljamo z razsvetljavo po stanovanju. Uporabljen ima spletni grafični vmesnik na katerem lahko opazujemo katere luči so vklopljene, katere so izklopljene ter z njimi tudi upravljamo. Opisan je programski in strojni del razvoja sistema. Izdelali smo prototip, ki izpolnjuje zastavljene cilj. Osnovna plošča pa je sestavljena tako, dam nam kadarkoli dopušča tudi nadgradnjo sistema.
Ključne besede: pametna razsvetljava, mikrokrmilnik, svetloba, napetost, temperatura, vlaga, splet
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1512; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

10.
Dialog narave in dizajna na primeru hiše Fallingwater (1935-1939), arhitekturne mojstrovine Franka Lloyda Wrighta
Sabina Malek, 2019, diplomsko delo

Opis: Na prelomu prejšnjega stoletja se je v arhitekturi zgodil velik preobrat na področju principov gradnje. Moderna arhitektura je pod vplivom idej Bauhausa začela združevati funkcionalno z estetskim, še posebej z uporabo izčiščenih geometrijskih form in novih materialov, kot so steklo, jeklo in armirani beton. Pomemben prispevek k tej ideologiji predstavlja filozofija ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta o organski arhitekturi, ki narekuje, da mora biti stavba (tako njen interier kot eksterier) zgrajena v harmoniji z naravo in se popolnoma podrediti karakteristikam reliefa. Najboljša izvedba te ideje se kaže v zasnovi počitniške rezidence družine Kaufmann - stavbe Fallingwater v Pensilvaniji, ki je osrednji predmet obravnave v diplomskem delu. Naloga se posveča umetnostnozgodovinski obravnavi Wrightove biografije s strani različnih avtorjev, s poudarki na analizi arhitekturnega in oblikovalskega koncepta na primeru stavbe Fallingwater, ki že z lego nad slapom sporoča o prvinah organskega. Zanimalo nas bo, kje v dizajnu interierja in notranje opreme se kaže unija z naravo, kako se umetnikovo vgrajeno pohištvo sklada z zbirateljskim pohištvom naročnikov, kakšen je pomen svetlobe in sence in kako je dosežen dekorativni učinek skozi oblike, teksture in barve. Raziskava je zaokrožena s potegom vzporednic med interierjem in eksterierjem, v smislu njune fizične, vizualne in simbolične povezanosti - temeljnih principov Wrightove ideologije organskega oblikovanja.
Ključne besede: Frank Lloyd Wright, organska arhitektura, Fallingwater, narava, notranji dizajn, dizajnersko pohištvo, svetloba in senca.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1129; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici