| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvedba novega zdravstvenega produkta za arabsko tržišče
Žan Sekirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, kjer sta postala aktivno preživljanje prostega časa in zdrav način življenja nujnost v vseh razvitih državah. Aktivno preživljamo tudi počitnice. V Rogaški Slatini deluje že od leta 2001 družinsko podjetje Grand Hotel Sava Rogaška, d. o. o., (v nadaljevanju GHSR). Podjetje želi s svojo prepoznavno ponudbo narediti korak naprej in se tako razlikovati od ostalih hotelskih ponudnikov v destinaciji. S politiko nenehnega vlaganja v kakovost nudijo gostom kakovostne hotelske storitve, s katerimi nagovarjajo zahtevnejše goste. Razen sodobnega konferenčnega centra, ponudbe visokokakovostne kulinarike in raznolikih dobropočutnih paketov, nudi podjetje od leta 2017 tudi zdravstveni produkt ROI Medico & Spa. Avtor magistrskega dela, ki je v GHSR zaposlen, želi v magistrski nalogi raziskati možnosti prodora podjetja z omenjenim produktom na nove trge. Kot strateško zanimiv je izbral arabski trg. Raziskava upravičenosti uvedbe novega zdravstvenega produkta na arabsko tržišče je povezana s spoznanjem, da ima v državah arabskega sveta večina prebivalcev prekomerno težo zaradi hitrega tempa življenja, narave dela in klimatskih pogojev. Prav to je razlog za porast srčnih in žilnih težav in zelo visok odstotek obolelosti prebivalstva za diabetesom tipa II. Zdravstveni produkt ROI Medico & Spa je usmerjen na ciljno skupino gostov, ki so pripravljeni za paket odšteti več od povprečnih obiskovalcev term, v zameno pa želijo zasebnost in visoko raven kakovosti storitve. Ključno vlogo pri prodoru na arabski trg imajo turstične agencije, ki že sodelujejo z arabskim trgom. S pomočjo anketnega vprašalnika, razposlanega med agencije, smo izvedli anketiranje in rezultate analizirali. Rezultati so nam pomagali pri preverjanju hipotez. V prvem, teoretičnem delu magisterskega dela, smo predstavili značilnosti in vrste zdravstvenega turizma ter strategijo prodora na novi trg. Teoretično smo predstavili tudi arabski svet in njegovo kulturo, ki je pomembna pri poslovanju. Drugi del magistrskega dela je praktično naravnan. Gre za poslovno raziskavo, v kateri smo opisali zdravstveni turizem v Sloveniji in podrobneje opredelili zdraviliški turizem v Rogaški Slatini. Predstavili smo družinsko podjetje GHSR in pripravili SWOT analizo trga, ki nam je pokazala, s kakšnimi priložnostmi, nevarnostmi, slabostmi in prednostmi se lahko podjetje sreča ob predvideni naložbi v nov zdravstveni produkt. S pomočjo prve hipoteze smo ugotavljali, za kateri zdravstveni ali lepotni program se gostje iz arabskega sveta večinoma odločijo. Pri drugi in tretji hipotezi pa smo preverili, kje in kako predstavniki turističnih agencij tržijo zdravstvene storitve Grand Hotela Sava Rogaška, d. o. o., in kateri so ključni produkti za predstavitve zdravstvenih storitev v katalogih in na poslovnih sejmih. Pri zadnji, četrti hipotezi, smo primerjali zasedenost hotela in prihodek podjetja pred uvedbo novega zdravstvenega produkta ROI Medico & Spa in po uvedbi. To analizo smo opravili s pomočjo statističnih podatkov podjetja GHSR. Med raziskavo pa se je pokazala tudi raznovrstna problematika, zato smo nanjo v sklepnem delu opozorili in predlagali izboljšave.
Ključne besede: : zdravstveni turizem, arabski svet, arabska poslovna kultura, zdraviliški turizem, Rogaška Slatina, Grand Hotel Sava Rogaška, d. o .o., ROI Medico & Spa
Objavljeno: 22.01.2020; Ogledov: 433; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Varstvo človekovih pravic v okviru OZN
Maja Šušteršič, 2019, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice imajo naslednje temeljne lastnosti: so naravne, univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in neodtujljive. Razvrščamo jih v naslednje generacije človekovih pravic: 1. generacijo sestavljajo državljanske in politične pravice, 2. generacijo ekonomske, socialne in kulturne pravice ter 3. generacijo solidarnostne in kolektivne pravice. Zametki človekovih pravic segajo daleč nazaj v zgodovino, od teženj starodavnih kultur in religij po enakopravnosti, pa vse do idej naravnega prava. Z vzponom fašizma in nacizma je prišlo med drugo svetovno vojno do sistematičnih kršitev človekovih pravic. To je mednarodni skupnosti dalo povod ustanoviti OZN in zapisati temeljne človekove pravice v splošnem mednarodnem dokumentu- Splošni deklaraciji človekovih pravic. OZN je najpomembnejša mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 24. oktobra 1945, v San Franciscu. Glavni organi OZN so: Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. OZN ima vodilno vlogo pri varovanju človekovih pravic v okviru mednarodnega prava. Že iz Ustanovne listine OZN izhaja, da je varstvo človekovih pravic eno izmed najpomembnejših ciljev OZN. OZN varuje človekove pravice na dva načina, in sicer s postavitvijo norm na področju človekovih pravic ter z nadzornimi mehanizmi, s katerimi nadzoruje uporabo teh norm. Najpomembnejši dokument, sprejet v sklopu OZN, na področju varstva človekovih pravic, je Splošna deklaracija človekovih pravic, s katero je bilo prvič mednarodno priznano, da se človekove pravice nanašajo na vsakogar, ne glede na spol, narodnost, etnično pripadnost, jezik ali vero. Ostali pomembni dokumenti, sprejeti v okviru OZN, na področju varstva človekovih pravic so: Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in številni drugi. V okviru OZN so vzpostavljeni mehanizmi za nadzor držav glede izpolnjevanja materialnih pravil na področju človekovih pravic. Ločimo med dvema vrstama mehanizmov: pogodbeno določenimi mehanizmi in mehanizmi, določenimi z resolucijami organov OZN. Pogodbeno določeni mehanizmi veljajo le za države podpisnice pogodb o človekovih pravicah. Za razliko od tega mehanizmi, ki so se razvili na podlagi Ustanovne listine OZN, veljajo za vse države članice OZN. Na podlagi resolucije organov OZN je bila ustanovljena Komisija za človekove pravice, ki se je v prvih 20. letih svojega nastanka ukvarjala predvsem z razvojem mednarodnih norm na področju človekovih pravic, kasneje pa je okrepila svoje delo na področju nadzora nad implementacijo človekovih pravic. Komisija se je v naslednjih letih srečevala s številnimi kritikami glede njene legitimnosti, saj so v Komisiji pogosto sedele grobe kršiteljice človekovih pravic. Vse to je privedlo do tega, da je bila leta 2006 Komisija za človekove pravice ukinjena in zamenjana s Svetom za človekove pravice. Svet za človekove pravice je temeljni organ za varstvo človekovih pravic. Njegova najpomembnejša naloga je spremljati razmere v svetu in takoj opozoriti na kršitve človekovih pravic. Svetu za človekove pravice so v pomoč pri njegovem delovanju naslednji mehanizmi: univerzalni periodični pregled, pritožbeni postopek, posebni postopki in Svetovalni odbor Sveta za človekove pravice. Poleg Sveta za človekove pravice so pomembni organi tudi Urad visokega komisarja za človekove pravice in Tretji odbor Generalne skupščine OZN. Na podlagi mednarodnih pogodb so bili ustanovljeni različni odbori strokovnjakov, ki nadzorujejo izvajanje norm posameznih pogodb. Odbore sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki obravnavajo periodična poročila držav, ki poročajo glede uspešnosti pri izpolnjevanju določb pogodb.
Ključne besede: človekove pravice, Organizacija združenih narodov, varstvo človekovih pravic, Splošna deklaracija človekovih pravic, Svet za človekove pravice
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 796; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (409,11 KB)

3.
Avtobiografskost v potopisih Alme M. Karlin
Pavlina Grošelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo prikazuje in analizira notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ta je o svojem popotovanju napisala potopise z naslovi Samotno potovanje, Urok Južnega morja in Doživeti svet. Ob tem je bila izdana knjiga z naslovom Popotne skice, kjer so zbrani njeni prispevki, poslani celjskemu časopisu Cillier Zeitung v času njenih potovanj. Potovanje Alme M. Karlin je bilo polno preprek, ki so oblikovale pisateljičin duševni svet. Avtorica je v potopisnih prispevkih poudarjala predvsem lastna občutja, ki so bila ključna za magistrsko delo. Na podlagi njenih mnenj in komentarjev smo si lahko ustvarili sliko njene osebnosti in sliko njenega odnosa do različnih tematik. Tematike, obravnavane v magistrskem delu, se pojavljajo v vseh njenih delih ter razkrivajo njen odnos do sebe in notranjih bojev, s katerimi se je spopadala na svoji poti. Razkrivajo tudi, kaj je nadvse ljubila, čemu se je odrekla, kaj je prezirala in kaj sovražila. Pomemben je njen odnos do spola, materinstva, družine in moških, s katerimi je imela zelo slabe izkušnje. Med pomembnejšimi so zagotovo njeni odnosi do potovanja, izobraževanja in umetnosti, tujine, tujcev in tuje kulture ter seveda do njene domovine, Evropejcev in Evrope. Zanimiv je tudi pisateljičin odnos do religije, ki se je spreminjal glede na njeno duševno stanje. Obravnave je deležen tudi odnos do vojne in politike, ki pride do izraza le ob posebnih trenutkih. Delo je vsekakor prikaz zanimivega potovanja po svetu, pisateljičine osebnosti in njenih skritih želja, upov, razočaranj ter njene osebne tragedije.
Ključne besede: Alma Maksimilijana Karlin, Samotno potovanje, Urok Južnega morja, Doživeti svet, Popotne skice, potopisi, avtobiografskost v potopisih
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Fenomenološka metoda v psihologiji: problem eksistence in fenomenologija razpoloženja
Dino Manzoni, 2019, magistrsko delo

Opis: Fenomenološka metoda v psihologiji se nanaša na določen pristop k psihološkemu razmišljanju, raziskovanju in praksi, ki črpa možnosti načina raziskovanja in teorijo iz kulturnih ved oz. humanistike. Takšna usmeritev temelji na fenomenologiji, filozofiji eksistencializma, hermenevtiki ter (socialnemu) konstrukcionizmu. Osrednji poudarek je na razumevanju ter osmišljanju temeljnih struktur zavesti in »življenjskega sveta« ter žive in celostne izkušnje subjekta raziskave ali pa klienta, ki je v zdravniški obravnavi. Razumevanje življenjskega sveta kot področja, kjer se rodi neka specifična psiho(pato)logija, s katero posameznik v svetu biva, nam ponudi konceptualno orodje za raziskovanje doživljanja v psihologiji. Takšne vrste metoda sistematičnega raziskovanja duševnosti (ki ni introspektivno), zaobjema konkretno izkušnjo vedno že utelešenega in situiranega subjekta v (zgodovinsko-kulturnem) svetu. Subjekt in svet nista ločeni entiteti, temveč sovpadata tako, da vedno že tvorita enotnost. Svet kot svet pa nam je dan le prek razpoloženja, in sicer skozi temeljno počutje. Fenomenološko preučevanje razpoloženjskih in drugih afektivnih stanj lahko tako signifikantno vpliva na razumevanje številnih psihiatričnih bolezni, saj nam razpoloženja primarno strukturirajo celotno bivanjsko resničnost. Ker pa se vsako raziskovanje zavesti začne s percepcijo – saj je neko védenje vedno že vzpostavljeno v področju in horizontih, ki jih odpira naša percepcija –, mora biti tudi v raziskovanje afektivnih stanj vključeno fenomenološko razumevanje percepcije in telesa.
Ključne besede: fenomenološka psihologija, razpoloženje, življenjski svet, gestalt psihologija, percepcija
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 970; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (762,32 KB)

5.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 425; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

6.
Fiskalno pravilo in javnofinančna stabilnost
Špela Strašek, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjem desetletju je zaznati rastoči interes med teoretiki in praktiki o problemu finančne stabilnosti in fiskalnih pravil. Globalna finančna kriza in evrska kriza sta razkrili ranljivost in krhkost javnih financ in nediscipline fiskalne politike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo fiskalnih pravil pri doseganju fiskalne stabilnosti. V prvem delu magistrske naloge smo proučevali funkcije, značilnosti in različne oblike fiskalnih pravil. V drugem delu pa smo po proučitvi trendov v svetu in Evropski uniji razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije ter o sprejemu Zakona o fiskalnem pravilu. Ugotovili smo, da so fiskalna pravila zagotovila bolj zdrave javne finance. Proračunski primanjkljaj v evroobmočju je padel od 6% v bruto domačem proizvodu v letu 2010, na pod 1% v 2018, dosti nižje kot ZDA/Japonska. Prihodnost fiskalnega upravljanja v Evropski uniji vidimo v iskanju pravega ravnotežja med Evropsko unijo in nacionalnimi nivoji, in med pravili, institucijami ter tržno disciplino. V pogledu vloge fiskalnega sveta pa menimo, da je potrebno doseči večje zaveze in uvesti eventualne sankcije za vlade, ki pravil ne spoštujejo, sicer bodo fiskalni sveti samo papirnati tiger.
Ključne besede: fiskalno pravilo, fiskalni svet, fiskalni deficit, stabilnost javnih financ, strukturni saldo, Zakon o fiskalnem pravilu
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 652; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 779; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Pravna ureditev in upravljanje krajevnih skupnosti v občini lendava
Maja Žalig, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava pravno ureditev krajevnih skupnosti ter njihovo upravljanje na splošno, še posebej pa se osredotoča na krajevne skupnosti v Občini Lendava. Krajevne skupnosti so ožji deli občin, ki imajo v sistemu lokalne samouprave pomembno funkcijo. Skrbijo za upravljanje objektov, ki jih krajani neposredno uporabljajo, to je predvsem za vaške domove, športno infrastrukturo in pokopališča. Povezujejo krajane, ki se združujejo v društva in druge neformalne skupine ter skrbijo za solidarnost ter medsebojno pomoč krajanov. Prav tako so posvetovalni organ občine in v okviru te funkcije skrbijo za uresničitev demokracije, saj lahko vsak krajan preko organa krajevne skupnosti izrazi svoje mnenje o lokalnih projektih. Magistrska naloga najprej predstavi sistem lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in umeščenost krajevnih skupnosti v ta sistem. V nadaljevanju sledi predstavitev pomembnih vidikov poslovanja občin in krajevnih skupnosti ter v zaključnem delu predstavitev delovanja krajevnih skupnosti v Občini Lendava. Na kratko je predstavljena tudi ureditev pravnega položaja krajevnih skupnosti v drugih občinah.
Ključne besede: lokalna samouprava, občine, krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, management krajevnih skupnosti, financiranje krajevnih skupnosti.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 585; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (917,96 KB)

9.
Analiza tehničnih značilnosti večernih dnevno-informativnih oddaj na nacionalni in komercialni televiziji
Miha Šoštarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na primerjanje tehničnih značilnosti večernih dnevno-informativnih oddaj. Primerjava zajema večerna poročila programov POP TV (24UR), Kanal A (Svet na Kanalu A) in Radiotelevizija Slovenija1 (Dnevnik). Analizirani so tipi kadrov in produkcijske tehnike v analiziranih oddajah, kot so jih videli gledalci v delovnem tednu od 21. 5. 2018 do vključno 25. 5. 2018. Preučevane so kategorije kadrov –uporabljeni plani, koti snemanja, grafike in snemalne tehnike. Ugotovljene so podobnosti in razlike med analiziranimi oddajami, ki so tudi opisane in razložene v sklepu.
Ključne besede: 24UR, Svet, Dnevnik, dnevno-informativne oddaje, kadri, montaža
Objavljeno: 15.01.2019; Ogledov: 1001; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
Odločanje nadzornega sveta
Kristijan Zakšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Rdeča nit avtorjevega dela je odločanje nadzornega sveta, pri čemer primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 108. paragrafom nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Avtor pri tem izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, odprtih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali ter dali pravne razlage. Ob temu je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si sicer tudi včasih ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev, je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu. Nadzorni svet je organ, navadno delniške družbe, ki izvira iz germanskega pravnega reda, kjer je uveljavljen dvotirni sistem upravljanja delniške družbe. Gre za organ, ki ima pri delovanju družbe pomembno vlogo, predvsem v zvezi s poslovanjem, na način, da je njegova primarna funkcija nadziranje le-tega. Da nadzorni svet odloča pomeni, da sprejema sklepe. Za veljavno sprejemanje sklepov pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v obeh zgoraj navedenih zakonih, kakor tudi v specialnejših zakonih, ki se nanašajo na soupravljanje delavcev. Pri sklepanju je potrebno upoštevati tudi določbe statuta družbe. Če posamezne zakonske ali statutarne določbe pri odločanju nadzornega sveta niso spoštovane, lahko pride do neveljavnosti sklepov, ki jih nadzorni svet sprejme. Formalne napake ne povzročijo nujno neveljavnost sklepov. Vsekakor pa je neveljavnost vedno posledica materialnih napak. Sklep, ki je neveljaven, je ničen. Tako po slovenski, kakor tudi nemški pravni ureditvi velja, da tožnik sklepa nadzornega sveta ne sme izpodbijati. Avtor se v magistrski nalogi osredotoči na odločanje nadzornega sveta v delniških družbah. Na zadnje se samo na kratko dotakne nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo. Tudi za to kapitalsko družbo se smiselno uporablja 257. člen ZGD-1, vendar pa je temeljna razlika med odločanjem nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi v tem, da v kolikor se družba z omejeno odgovornostjo odloči za nadzorni svet, je pri oblikovanju njegovih nalog veliko bolj svobodna kot pa delniška družba.
Ključne besede: Nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (845,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici