1. Rogatec – umetnostnozgodovinski spomeniki kot odsev lokalne zgodovine in ljudskega izročilaBorut Krog, 2021, magistrsko delo Opis: Naselje Rogatec leži ob današnji meji s Hrvaško in je tekom svoje celotne zgodovine predstavljalo pomembno razvojno in umetniško težišče v Obsotelju. Različni dejavniki so skozi časovni kontekst delovali spodbujevalno, spet drugič zaviralno. Zgodovina kraja sega vse do Rimljanov, na prisotnost katerih kažejo arheološke najdbe.
Svoj vrh v razvoju kraj doseže v srednjem veku, ko postane pomemben trg. Prvi pisni viri o kraju segajo vse do leta 1130, ko je omenjen pod imenom Purch de Rohacz. Kasneje, v obdobju baroka se njegov strmi vzpon samo še nadaljuje in posledično ima danes naziv »umetniške kolonije«.
Josef Ferdinand Fromiller (1693–1760), Janez Valentin Metzinger (1699–1759), Jožef Hofer (1700–1764), Jožef Straub (1712–1756) in Anton Jožef Lerchinger (1720–1787) so imena umetnikov, katerih dela lahko občudujemo v tem majhnem kraju. Baročna zapuščina je obsežna in vidna na vsakem koraku.
Skozi celotno zgodovino je domišljijo lokalnega prebivalstva burila tudi bližnja Donačka gora, ki je danes priljubljena izletniška točka številnih pohodnikov. Ponudbo kraja dopolnjuje tudi največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki s svojimi delavnicami obuja zgodovino. Vse to je gotovo vplivalo tudi na ljudsko izročilo, ki svoj vpliv kaže tudi na nekaterih ohranjenih spomenikih.
S slednjimi je obsoteljski kraj bogat. Vedno bolj se zdi, da kljub spreminjanju v urbanizirano naselje Rogatec ni izgubil svojega konteksta. S silhueto specifične rogaške panorame in prizadevnostjo krajanov se kraj vedno bolj prebuja in bogati. Umetnostnozgodovinska zapuščina pa mu pri tem zgolj koristi. Ključne besede: Rogatec, barok, ljudsko izročilo, Josef Ferdinand Fromiller, Janez Valentin Metzinger, Jožef Hofer, Jožef Straub, Anton Jožef Lerchinger Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 218
Celotno besedilo (5,30 MB) |
2. Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologijeUrška Samec, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologije prikazuje pregled nad oblikovanjem slovenskega strokovnega porodniškega izrazja od 2. polovice 18. stoletja naprej. Cilj te naloge je bil ugotoviti, na kakšen način je porodniško izrazje nastajalo in se razvijalo v prvih babiških priročnikih v slovenskem jeziku: Anton Makovic Prashanja inu odgovori zhes Vshegarstvu (1782), Anton Makovic Vshegarske bukve sa babize na desheli (1788), Janez Matošek Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Pokazali so se besedotvorni vzorci, ki so za slovenski strokovni in znanstveni jezik najprimernejši in najbolj produktivni. Nekateri germanizmi in izrazi, ki jih je Anton Makovic dobesedno prevajal, se niso obdržali in so bili nadomeščeni z ustreznejšimi, obdržali pa so se tisti, ki natančno in v duhu slovenskega jezika pojasnjujejo dano predmetnost. V razvoju terminologije se je izgubila kakšna rešitev, ki je bila pri Makovicu dobra, termin je bil narejen po vseh zakonitostih slovenskega besedotvorja in pomensko ustrezen, stroka pa ga je nadomestila z novimi, sodobnejšimi izrazi. Veliko strokovno delo na področju porodniške terminologije je opravil tudi Valentin Vodnik kot prevajalec babiškega priročnika Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Makovčeva dela so bila prvi zalet in so imela neizogibne pomanjkljivosti, Matoškov babiški priročnik v Vodnikovem prevodu pa je bil za prvo polovico 19. stoletja nadpovprečno delo in v nacionalnem pogledu močna kulturna stvaritev. V sklopu mojega raziskovalnega dela je nastal tudi slovarček Makovčevega porodniškega izrazja iz 2. polovice 18. stoletja, ki nam pokaže življenje strokovnih besed s tega področja na Slovenskem vse do današnjih dni. Ključne besede: Anton Makovic, Valentin Vodnik, porodniška terminologija, strokovna terminologija, terminološki slovar, zgodovina jezika Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2008; Prenosov: 158
Celotno besedilo (3,43 MB) |
3. RODBINSKI PRIIMKI IN IMENA V MATICAH ŽUPNIJE ŽUSEM MED LETI 1755 – 1800Barbara Kos, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Rodbinski priimki in imena v maticah župnije Žusem med leti 1755 — 1800 sta najprej predstavljena območje Žusma s historičnimi lokacijami od pozne antike do konca 18. stoletja in župnija Žusem s cerkvama sv. Jakoba in sv. Valentina. Temu sledi seznanitev z nastankom in vrstami matičnih knjig na splošno. Osrednji del diplomskega dela zajema predstavitev žusemskih matic in njihova transliteracija. Podatki pridobljeni iz matičnih knjig so analizirani grafično in tekstovno. V zadnjem delu diplomskega dela se nahajajo sklepne ugotovitve s seznamom uporabljenih virov in literature. Ključne besede: matične knjige, župnija Žusem, sv. Jakob, sv. Valentin, imena, priimki Objavljeno v DKUM: 17.03.2011; Ogledov: 5435; Prenosov: 342
Celotno besedilo (2,32 MB) |
4. JEZIK V KUHARSKIH KNJIGAH V 17. IN 18. STOLETJUVesna Tapajner, 2010, diplomsko delo Opis: Cilj pričujočega dela je predstaviti, raziskati in primerjati kuharski knjigi: Kuharske bukve in Koch und Arzney-Buch. Najprej bo predstavljeno teoretično izhodišče, kjer bo predstavljen prehranjevalni sistem v 17. in 18. stoletju, kakor tudi ideologija prehrane zgodnje novoveške družbe, ki je vplivala na izbor in pripravo jedi. Nato sledi opis živil in prehranjevalnih navad takratne družbe. Tukaj bo predstavljena predvsem družba v časovnem okviru od 17. do 19. stoletja. Za temeljito ponazoritev kmečke, meščanske in gosposke kuhinje bodo uporabljeni jedilniki iz starejših kuharskih knjig. Nato sledi predstavitev starejših avstrijskih in slovenskih kuharskih knjig, predvsem so me zanimale kuharske knjige iz 17. in 18. stoletja, pri tem bo predstavljena ciljna skupina, kateri so bile te kuharske knjige namenjene. S pomočjo teh dveh kuharskih knjig (Kuharske bukve in Grazer Koch und Arzney-Buch) bo predstavljena gastronomija preteklih let, ki je odsev realnih življenjskih pogojev posameznika in družbe. Osrednji del diplomske naloge je raziskava in predstavitev živil in jedi, ki so uporabljena v zgodnje novoveški kuhinji in predvsem v teh dveh kuharskih knjigah. Pri tem bo raziskano, kako se navadna kuhinja revnejšega sloja prebivalstva razlikuje od kuhinje bogatejših meščanov. Vendar je pogled omejen na slovensko in avstrijsko kuhinjo 17. in 18. stoletja. Na koncu so prikazani skupni elementi slovenske in avstrijske kuhinje, ki se pojavljajo v teh dveh kuharskih knjigah. Ključne besede: Prehrana, Živila, Kuharske knjige, Valentin Vodnik, Grazer Koch- und Arzneibuch, Slovenska in avstrijska kuhinja Objavljeno v DKUM: 21.10.2010; Ogledov: 2474; Prenosov: 264
Celotno besedilo (570,68 KB) |