| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 3729; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

2.
JAKOB ŠOLAR - POZABLJEN V SEDANJOSTI, NA ZATOŽNI KLOPI V PRETEKLOSTI
Tina Esih, 2013, diplomsko delo

Opis: Jakob Šolar sodi med Slovenci med največje intelektualce svojega časa in je bil velik strokovnjak na področju slovenistike. Pričujoči dokumenti ob njegovem imenu vsebujejo nazive profesor, duhovnik, jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, prevajalec, urednik, organizator izdajanja in soavtor učbenikov. Ob vsem tem je bil tudi politično aktiven. Ustvarjal in deloval je pred, med in po 2. svetovni vojni. Komunistična partija (ki si je že med vojno zagotovila dominanten položaj) je uradno prevzela vse vajeti v svoje roke in (s pomočjo UDV) po 2. svetovni vojni začela preganjati svoje domnevne »sovražnike«. Med njimi so se znašli predstavniki t. i. »bele« in »plave garde«, ostanki nekdanjih političnih strank, člani Katoliške akcije, zastopniki Cerkve, sodelavci Intelligence Servicea itd. V množici posameznikov, ki so jih v imenu Partije poslali na zatožno klop, je bil tudi Jakob Šolar. Na Šolar-Fabijanovem političnem sodnem procesu (poteka od 28. do 30. december 1952), ki ga je UDV skrbno in do najmanjše podrobnosti načrtovala že mesece vnaprej, so ga (pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani) obtožili izdajalskega delovanja med vojno (sodeloval je v t. i. »NOG sovražnih formacijah«, in sicer Slovenski zavezi, Pobratimu oziroma Narodni legiji in Slovenskem katoliškem bloku) in povezovanja z emigrantskimi agenti po vojni (predvsem z »disidentom« Francem Jezo). 30. decembra 1952 je bila razglašena »Sodba v imenu ljudstva« in Jakoba Šolarja so (po že preživeti dachauski izkušnji) še enkrat strpali za zapahe. Njegovo 10-letno zaporno kazen so kasneje prepolovili. Obsodba na montiranem sodnem procesu je neugodno vplivala na njegovo nadaljnje delovanje (predvsem na SAZU).
Ključne besede: Jakob Šolar, 2. svetovna vojna, komunistična partija, politični sodni proces, Slovenska zaveza, Pobratim, Slovenski katoliški blok, politična sredina, Cerkev.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 2467; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (633,83 KB)

3.
PREVAJANJE ZANIKANJA V KNJIŽEVNIH BESEDILIH
Tjaša Lorbek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zanikanje je univerzalna slovnična kategorija, vendar njeni oblika in pomen se od jezika do jezika spreminjata. Razlike v izražanju zanikanja v angleščini in slovenščini postanejo pomembne v procesu prevajanja, niso pa edini dejavnik, ki vpliva na prevajalčevo sprejemanje odločitev. Moderne teorije književnega prevajanja se namesto na izhodiščno osredotočajo na ciljno besedilo ter se zavedajo pomembnosti in odgovornosti prevajalca. Na prevajalčeve odločitve pred in med prevajanjem ne vplivajo samo objektivni, ampak tudi subjektivni dejavniki, zaradi česar mnogi verjamejo, da je književni prevod v bistvu subjektiven. S primerjavo angleškega izvoda Harry Potter and the Half-Blood Prince pisateljice J. K. Rowling in njegovih dveh slovenskih prevodov prevajalcev Branka Gradišnika in Jakoba J. Kende smo na podlagi primerov iz del prikazali možne prevode zanikanja iz angleščine v slovenščino, opisali in primerjali spremembe v prevodih ter poskusili ugotoviti vzroke za odločitve prevajalcev. Analiza je pokazala, da se je Gradišnik odločil biti bolj zvest izhodiščnemu besedilu, Kenda pa ciljnemu. Ker se prevajalec ne more povsem izogniti vnosu svojega sloga in idiolekta v prevod, se je Kenda zaradi bolj sproščenega in tekočega načina izražanja izkazal za primernejšega prevajalca tega fantazijskega književnega dela.
Ključne besede: književni prevod, zanikanje, nikalna struktura, Branko Gradišnik, Jakob J. Kenda, Harry Potter
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2001; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
OTROŠKO SRCE JAKOBA JEŽA
Tadeja Osredkar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta uvodoma predstavljena biografija skladatelja Jakoba Ježa in njegovo delovanje na različnih glasbenih področjih. Sledi predstavitev njegovega celotnega opusa, razdeljenega na podpoglavja glede na glasbene oblike nastalih del. Drugi del diplomskega dela predstavlja analiza zborovskih partitur pesmi za diplomski koncert prilagojenih in izbranih za otroški pevski zbor z inštrumentalnimi spremljavami za različne inštrumente. V nadaljevanju sta opisani priprava partiture (opis dirigentskih kretenj s primeri) in izvedba koncerta (zajema organizacijsko in strokovno pripravo).
Ključne besede: Jakob Jež, Opus Jakoba Ježa, Otroški pevski zbor, Dirigiranje, Diplomski koncert, Dirigentska analiza, Analiza partitur
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3143; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (719,05 KB)

5.
Delovanje deželnega profosa Jakoba Bithnerja v četrti med Muro in Dravo v letu 1580
Barbara Črepnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaostrena situacija na Štajerskem je na cesto poganjala vse več ljudi, s čimer se je povečevala stopnja kriminala. Proti temu so se v deželi začeli boriti s pomočjo novoustanovljene institucije deželnega profosa, ki je imel nalogo zatirati takšne nevarnosti. Eden izmed najznamenitejših deželnih profosov je bil Jakob Bithner, ki je to funkcijo opravljal kar dvajset let. Pričujoča diplomska naloga se ukvarja z začetki njegovega delovanja, še posebno s preganjanjem »čarovništva«. Najprej je opisana zgodovina institucije deželnega profosa in delitev dežele na četrti. Temu sledi obdelava vira, kjer je podrobneje zapisan proces proti »čarovnici« Barbari Štrigl, Bithnerjevo delovanje v maju in juliju leta 1580 ter Bithnerjev spor z ivniškim župnikom. Zanimiv je tudi teoretski del Bithnerjevega delovanja proti »čarovnicam«, saj je bil Bithner goreč protestant, kar je vodilo k izoblikovanju zanimive podobe o čarovništvu. Prav njegova veroizpoved je bila ključnega pomena tudi za njegov odhod, ki pa v času ostre rekatolizacije ni bil nobeno presenečenje.
Ključne besede: deželni profos, Jakob Bithner, četrti, čarovniški procesi, rekatolizacija, leto 1580
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 2081; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

6.
RODBINSKI PRIIMKI IN IMENA V MATICAH ŽUPNIJE ŽUSEM MED LETI 1755 – 1800
Barbara Kos, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Rodbinski priimki in imena v maticah župnije Žusem med leti 1755 — 1800 sta najprej predstavljena območje Žusma s historičnimi lokacijami od pozne antike do konca 18. stoletja in župnija Žusem s cerkvama sv. Jakoba in sv. Valentina. Temu sledi seznanitev z nastankom in vrstami matičnih knjig na splošno. Osrednji del diplomskega dela zajema predstavitev žusemskih matic in njihova transliteracija. Podatki pridobljeni iz matičnih knjig so analizirani grafično in tekstovno. V zadnjem delu diplomskega dela se nahajajo sklepne ugotovitve s seznamom uporabljenih virov in literature.
Ključne besede: matične knjige, župnija Žusem, sv. Jakob, sv. Valentin, imena, priimki
Objavljeno v DKUM: 17.03.2011; Ogledov: 5435; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici