| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SINTEZA POLI(STIREN-DIVINILBENZEN) ZRN IZ SUSPENZIJE IN OPTIMIZACIJA SPECIFIČNE POVRŠINE
Žan Zore, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv raznih parametrov na poroznost, velikost in velikostno porazdelitev poli(stiren-divinilbenzen) zrn. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksilakrilat. Za primerjavo smo pripravili še zrna iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat sta služila kot zamreževalo, 2-etilheksilakrilat pa kot monomerni plastifikator. Z namenom študije polimernih zrn smo spreminjali porogeno topilo in njegovo količino, količino zamreževala, hitrost mešanja in obliko reaktorja. Pripravljena zrna smo okarakterizirali z optičnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi in z adsorbcijsko/desorpcijsko porozometrijo z BET metodo izmerili specifično površino nastalih polimernih zrn. Kot porogen smo uporabili dobra in slaba topila ter linearni polimer. Dobra topila so bila toluen, tetrahidrofuran in klorobenzen, slaba topila n-heptan in izopropanol ter kot polimerni porogen polistiren raztopljen v toluenu ali klorobenzenu. Največjo specifično površino smo zasledili pri uporabi n-heptana. Do iste ugotovitve smo prišli pri uporabi n-heptana pri zrnih iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Ta zrna v primerjavi s poli(stiren-divinilbenzen) zrni niso bila pravilne okrogle oblike. S povečevanjem volumskega deleža porogena se je povečevala tudi poroznost, vendar se je pri vzorcih z več kot 50 % deležem začela zmanjševati, kar je posledica sesedanja por. Da bi preprečili sesedanje por, smo dodali plastifikator 2-etilheksilakrilat za povečanje mehanske trdnosti. Pri vplivu povečevanja deleža zamreževala smo ugotovili povečanje specifične površine, vendar smo s tem izgubljali delež monomera. Prav tako smo proučevali vpliv hitrosti mešanja; ugotovili smo, da se velikost povprečnih premerov zrn s povečevanjem hitrosti mešala zmanjšuje. Opazili smo tudi nekaj odstopanj v območju zelo nizkih in zelo visokih vrtljajev mešala. Pri spremembi oblike reaktorja iz takšnega z zaobljenim dnom na okroglo reaktorsko bučko smo opazili povečanje premera zrn. Naredili smo tudi zrna s kombinacijo spreminjanja zgoraj naštetih parametrov z željo po čim večji poroznosti zrn.
Ključne besede: polimeri, suspenzijska polimerizacija, polimerni delci, poroznost, stiren, divinilbenzen, velikost zrn
Objavljeno: 15.01.2014; Ogledov: 1496; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (7,83 MB)

3.
SUSPENZIJSKA POLIMERIZACIJA 2-HIDROKSIETIL METAKRILATA
Barbara Kaker, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana študija vplivov na nabrekanje, poroznost, površino, velikost in porazdelitev velikosti poli(2-hidroksietil metakrilat-ko-N,N'-metilenbisakrilamid) zrn. Polimerna zrna iz monomera 2-hidroksietil metakrilata (HEMA) in zamreževala N,N'-metilenbisakrilamida (MBAA) smo pripravili z inverzno suspenzijsko polimerizacijo, z inciatorjem amonijevim peroksodisulfatom (APS) in stabilizatorjem etil celulozo. Z namenom, da bi ugotovili vpliv zamreževala in porogenih topil na lastnosti sintetiziranih zrn, smo spreminjali količino zamreževala in vrsto dodanega porogena. Prav tako smo izvedli poskus sinteze zrn brez prisotnosti vode v monomerni fazi. Sintetizirana zrna smo preiskali z optičnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi, določili sestavo z infrardečo spektroskopijo in izmerili povprečno specifično površino zrn z N2 adsorpcijsko porozimetrijo z BET metodo. Nabrekanje polimernih zrn z različnim deležem zamreževala smo preverili v vodi, etanolu, diklorometanu, toluenu in dioksanu. Ugotovili smo, da se z zniževanjem deleža zamreževala zvišuje stopnja nabrekanja v topilih. Med testiranimi topili pa so zrna najbolj nabrekala v vodi, sledita etanol in dioksan. Opazili smo, da se v diklorometanu zrna raztopijo. Poskus sinteze zrn v odsotnosti vode v monomerni mešanici se je izkazal za neuspešnega. Dobljena zrna so nepravilnih oblik. Vpliv deleža zamreževala na velikost zrn smo ugotavljali pri 25, 10, in 2 mas% zamreženih zrnih. Spoznali smo, da velikost zrn ni neposredno povezana s stopnjo zamreženosti, saj smo dobili najmanjša zrna pri največji zamreženosti. Delci so bili polidisperzni, saj so bile porazdelitve velikosti široke (vse do 500 µm). Ugotavljali smo vpliv porogenov izopropanola, toluena, tetrahidrofurana in n-heptana na velikost in poroznost zrn, pri najvišji stopnji zamreženosti. V tem primeru smo dosegli manjše velikosti zrn (70-300 µm). Najmanjša zrna smo dobili z izopropanolom, največja pa z n-heptanom. Obstoječa zrna so bila bela in večinoma pravilnih sferičnih oblik. Izmerjena površina in količina por vseh polimernih zrn sta bili izredno majhni. Ugotovili smo, da smo dobili zrna z zelo majhnimi porami ali celo neporozna zrna. Poroznost različno zamreženih zrn se je sicer povečevala z višanjem količine zamreževala. Z nobenim od porogenov nismo dosegli odprte porozne strukture. Rezultati so nakazovali na možnost zaprte poroznosti HEMA/MBAA zrn.
Ključne besede: radikalska polimerizacija, porozni polimeri, polimerna zrna, inverzna suspenzijska polimerizacija, HEMA, porogena topila
Objavljeno: 09.09.2014; Ogledov: 1568; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

4.
Uporaba suspenzijske polimerizacije in porogenih topil za sintezo 2-hidroksietil metakrilatnih zrn
Mateja Gojznikar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z inverzno suspenzijsko polimerizacijo sintetizirali polimerna zrna na osnovi 2-hidroksietil metakrilata (HEMA). Sintezo smo izvedli z dvema zamreževaloma, N,N'-metilbisakril amidom (MBAA) in etilenglikol dimetakrilatom (EGDMA) ter dvema porogenima topiloma, metanol in toluen. Polimerizacijo smo sprožili termično, in sicer z dvema različnima iniciatorjema, α,α'-azoizobutilronitrilom (AIBN) in amonijevim peroksodisulfatom (APS). Pri HEMA zrnih, zamreženih z MBAA ali z EGDMA, smo variirali stopnjo zamreženosti med 20 in 60 mol%. Ugotovili smo, da v primeru uporabe MBAA kot zamreževala, dobimo z nižjo stopnjo zamreženosti zrna z večjim povprečnim premerom (470 m) in z višjo zamreženostjo zrna z manjšim povprečnim premerom (190 m). Nasprotno, smo z EGDMA dobili večja zrna z višjo stopnjo zamreženosti. Vrsta in delež uporabljenega zamreževala sta vplivala poleg velikosti nastalih zrn, tudi na obliko. Zrna pripravljena z 20 mol% EGDMA so bila bolj sferičnih oblik kot zrna pripravljena z 20 mol% MBAA. Tudi čas izvedbe reakcije lahko vpliva na obliko nastalih zrn. V našem primeru smo proučevali vpliv časa reakcije na sintezo poli(HEMA-ko-EGDMA) zrn, ki smo jo izvajali 4 oz. 8 ur. Ko smo uporabili 20 mol% EGDMA in reakcijo izvajali 4 h nismo dobili produkta. S podaljšanjem časa reakcije na 8 h, pa smo dobili kot končni produkt majhna zrna, ki so imela sferično obliko in le-tu in tam so bila zlepljena v manjše skupke. Z dodajanjem porogenega topila smo želeli vplivati predvsem na poroznost zrn ter povprečno BET površino, ki je variirala za naše vzorce brez dodatka porogena med 0,01 in 3,1 m2/g, z dodatkom porogena pa med 0,1 in 2,7 m2/g. Nabrekanje zrn smo določili v vodi, toluenu in etanolu ter ugotovili, da polimerna zrna zamrežena z 20 mol% MBAA nabrekajo v vseh testiranih topilih približno enako (stopnja nabrekanja za vodo 1,81, za toluen 2,19 in za etanol 2,06 mL/g), zrna zamrežena z 20 mol% EGDMA pa nabrekajo najbolj v etanolu in najmanj v toluenu. To je lahko posledica razlik v polarnosti topil.
Ključne besede: suspenzijska polimerizacija, polimerna zrna, porogena topila, porozni polimeri, nabrekanje, 2-hidroksietil metakrilat
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 985; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici