| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do stavke in njene omejitve
Nino Galun, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana pravica do stavke. V prvem delu je slednja umeščena v zgodovinski in pravni kontekst, v nadaljevanju pa so predstavljeni pravni viri, v katerih je urejena. Sledi vsebinska predstavitev pravice do stavke s poudarkom na sistematično razvrščenih aktualnih vprašanjih iz prakse in teorije, z vidika slovenske pravne ureditve. Najprej je podana definicija stavke, pri kateri je poudarjena razlika med tipično obliko stavke in drugimi oblikami stavk, ki se od tipične razlikujejo po objektivnih in subjektivnih elementih. Pri tem so vzpostavljeni kriteriji za ločevanje stavke od drugih industrijskih akcij, ki niso varovane s pravico do stavke. Slednja je sicer lahko priznana sindikatom ali delavcem, ureditve v mednarodnih aktih pa se glede tega vprašanja razlikujejo. Prvi del zaokrožuje podpoglavje o pravnih posledicah stavke za stavkajoče, ki se lahko odražajo na delovnopravnem in odškodninskem področju ali celo področju kaznovalnega prava. Ker je pravico do stavke potrebno v nekaterih primerih omejiti ali celo prepovedati, so v drugem poglavju obravnavane možnosti omejevanja pravice do stavke. Omejevanje do neke mere predstavlja tudi ureditev načina njenega izvrševanja, v okviru katere se predpišejo postopkovna pravila za izvedbo zakonite stavke. Za omejevanje gre prav tako v primeru, ko se za izvedbo zakonite stavke zahteva, da je ta nujna, primerna in sorazmerna za dosego cilja. Vsi obravnavani mednarodni akti dopuščajo omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, bodisi po objektivnem, bodisi subjektivnem kriteriju. Gre za omejitve v javnem interesu, s katerimi se omeji ali celo prepove pravica do stavke nekaterim kategorijam delavcev v javnih službah in državnim uslužbencem. Omejitve pravice do stavke so pogosto določene v času veljavnosti kolektivnih pogodb, zato je v magistrskem delu obravnavana dopustnost takšnega omejevanja, na koncu pa je obravnavana še dopustnost omejevanja pravice do stavke v času vojne ali nacionalne krize.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, različne oblike stavk, ureditev načina izvrševanja pravice do stavke, omejitve pravice do stavke, suspenz pravice do stavke
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1786; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Ključne besede: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 2506; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI KOT INSTRUMENT VARSTVA ZAPOSLITVE
Ivana Arnuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon od delovnih razmerjih je v primerjavi s prejšnjo delovnopravno zakonodajo prinesel nove institute in poudaril dvostranski, pogodbeni način urejanja delovnega razmerja, za razliko od prejšnjega, ki je bil asociativen, temelječ na družbeni lastnini in samoupravljanju. V diplomskem delu bom predstavila institut suspenza pogodbe o zaposlitvi kot instrumenta varstva zaposlitve. Institut suspenza pogodbe je bil v času stare delovne zakonodaje znan pod pojmom »mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja«; ta zakonodaja je naštevala tudi okoliščine, ki so do mirovanja privedle. Pod izrazom suspenz je bil namreč urejen institut s popolnoma drugačnimi učinki kot jih ureja sedaj veljavni Zakon o delovnih razmerjih. Sedanji ZDR je poleg samega naziva instituta v primerjavi s staro ureditvijo drugače uredil tudi okoliščine, ki upravičujejo mirovanje in rok, v katerem je delavec upravičen do vrnitve k delodajalcu, smoter oz. namen: to je varstvo zaposlitve, pa ostaja nespremenjen. V času trajanja suspenza (ko je delavec odsoten z dela zaradi zakonsko predvidenih okoliščin) delavcu mirujejo pravice in obveznosti, povezane z delom, saj delavec dela ne opravlja in delodajalec mu ne izplačuje plače, kar izvede z izključitvijo delavca iz sistema zavarovanj. Čeprav gre za neizpolnjevanje temeljne delavčeve obveznosti, delavcu pogodba o zaposlitvi ne preneha, temveč le miruje in oživi ob vrnitvi na delo, t.j. v roku pet dni po prenehanju razlogov za nastop suspenza, sicer mu lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpove. Prav tako suspenz delavcu ne nudi absolutnega varstva zaposlitve, kajti med trajanjem suspenza je sicer izjemoma, ampak vendarle moč odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če nastopi razlog za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, suspenz, mirovanje pravic, odpoved pogodbe o zaposlitvi, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 6715; Prenosov: 912
.pdf Celotno besedilo (703,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici