| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 53; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Obstojnost protikorozijskih hidrofobnih prevlek pri povišani temperaturi
Julij Lozinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Predhodno obdelane jeklene podložke smo potopili v stearinsko kislino z namenom, da bi preverili korozijske inhibicijske lastnosti. Vzorce smo zbrusili, očistili in jih zaščitili s slojem stearinske kisline. Sloj smo tvorili s potopitveno metodo. Korozivno okolje je bila razredčena klorovodikova kislina. Pri poskusih smo spreminjali temperaturo korozivnega okolja v intervalu od 25 °C do 80 °C. Spreminjali smo še čas potopitve vzorcev v stearinski kislini, in sicer smo izvajali 3-urno in 24-urno potopitev. Glavni konstantni parametri so bili koncentracija stearinske kisline, koncentracija klorovodikove kisline in čas potopitve v korozivnem mediju. Pri poskusih smo zasledili določeno odstopanje meritev pri višjih temperaturah, na kar so vplivale nekatere spremenljivke, ki jih nismo predvideli. Te so: – predzgodovina vzorcev; - neenaka kemijska sestava vzorcev; - nepopolnost zaščitnega sloja; - mehanske obremenitve pri izdelavi vzorcev; - povečana kontaktna površina vzorcev. Vse te spremenljivke so predvidoma vplivale na vrednost inhibicijske učinkovitosti. Najvišjo inhibicijo smo pri 3-urni in 24-urni potopitvi v stearinski kislini dobili pri najnižji temperaturi 25 °C. Inhibicija je pri 3-urni in 24-urni potopitvi padala od temperature 25 °C do 40 °C. Pri 24-urni potopitvi smo dosegli višje inhibicije kot pri 3-urni. Nepričakovano se je inhibicijska učinkovitost pri 3-urni in 24-urni potopitvi v območju med 40 °C in 70 °C močno povečala. Eksperimentalno delo prikazuje možnost uporabe nasičenih maščobnih kislin v namene inhibicije korozije kovinskih materialov. Stearinska kislina je nedvomno primerna, saj je ekonomsko ugodna, je dostopna, okolju prijazna in lahko odstranljiva s površine materiala. Izstopajoča slaba lastnost je mehanska neobstojnost. Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli vse parametre, ki vplivajo na njene inhibicijske lastnosti. Nadaljnje raziskave bi zagotovo pripomogle k izboljšavam inhibicijskih lastnosti te maščobne kisline.
Ključne besede: korozijski inhibitorji, protikorozijski surfaktanti, stearinska kislina, korozija, organski inhibitorji
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

3.
INHIBICIJSKA UČINKOVITOST NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100 V KLOROVODIKOVI KISLINI
Tamara Zadravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo gravimetrijske metode določiti inhibicijske lastnosti neionskega surfaktanta TRITON-X-100 v primeru točkaste korozije na nerjavnem jeklu PROKRON 11sp v klorovodikovi kislini. Izbrali smo si raztopino kisline HCl štirih različnih koncentracij: c = 1,0 mol L-1, 0,5 mol L-1, 0,1 mol L-1 ter 0,05 mol L-1. Koncentracije dodanega inhibitorja TRITON-X-100 so bile sledeče; c = 5×10-3, 10-3, 5×10-4, 10-4 ter 5×10-5 mol L-1. Pri raztopini kisline s koncentracijo c = 1,0 mol L-1 ter 0,5 mol L-1 so bile uporabljene koncentracije TRITON-X-100 c = 5×10-3 mol L-1, 5×10-4 mol L-1 in 5×10-5 mol L-1. Pri raztopini kisline s koncentracijo c = 0,1 mol L-1 smo zraven teh koncentracij TRITON-X-100 dodali še koncentracijo c = 10-3 mol L-1, medtem ko smo pri raztopini kisline koncentracije c = 0,05 mol L-1 uporabili še koncentracijo TRITON-X-100 c = 10-4 mol L-1. Podrobneje smo obdelali raztopino klorovodikove kisline HCl s koncentracijo c = 0,05 mol L-1, kateri smo dodali pet različnih koncentracij neionskega surfaktanta TRITON-X-100. Zanimal nas je predvsem pojav prirastka mase, ki se pojavi prav v primeru pri že prej omenjeni koncentraciji klorovodikove kisline. Ugotovili smo, da ta pojav ni naključje, saj se pojavi pri vseh dodanih koncentracijah neionskega surfaktanta TRITON-X-100, kar nakazuje na uspešno inhibicijo zaradi nastale adsorbirane plasti. Proučevali smo korozijsko dogajanje v mirujočem korodirnem mediju v časovnih razmakih dveh, osmih in štiriindvajsetih ur. Uporabili smo gravimetrično metodo ter slikanje površin jekla z uporabo optičnega mikroskopa. Ugotovili smo, da inhibitor TRITON-X-100 že pri nizkih koncentracijah zadovoljivo inhibira korozijske procese v raztopinah klorovodikove kisline.
Ključne besede: korozija, točkasta kroozija, surfaktanti, učinkovitost inhibitorjev, gravimetrična metoda
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 933; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
INHIBICIJSKA UČINKOVITOST NEIONSKEGASURFAKTANTA TRITION-X-405 V PRIMERU EROZIJSKE KOROZIJE
Eva Krajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo proučiti inhibicijsko učinkovitost neionskega surfaktanta TRITON-X-405 na nerjavnem jeklu PROKRON 11sp. Kot korodirni medij smo izbrali solno kislino HCl, treh različnih koncentracij in sicer ; c = 0,001, 0,1 in 1,0 mol L-1 , medtem ko so bile izbrane koncentracije inhibitorja TRITON-X-405 naslednje; c = 0,00001, 0,0001 in 0,001 mol L-1. Le-te so bile uporabljene le v primeru ko je bila koncentracija klorovodikove kisline enaka 0,1 mol L-1. V primeru koncentracije 0,01 mol L-1 in 1,0 mol L-1 HCl, je bila dodana koncentracija inhibitorja le 0,001 mol L-1. Širše smo obdelali le koncentracijo klorovodikove kisline c = 0,1 mol L-1 in sicer smo dodali tri različne koncentracije TRITON-X-405 c = (0,001, 0,0001, 0,00001) mol L-1, ter proučevali korozijska dogajanja pri treh različnih načinih delovanja korodirnega medija (mirujoč medij, mešanje in mešanje ob dodatku abrazivnih delcev), ter pri dveh različno časovno trajajočih izpostavitvah korodirnemu mediju. V ta namen smo uporabili gravimetrično metodo, ter slikanje površin z optičnim mikroskopom. Ker so dobljene vrednosti za korozijsko hitrost nižje od 0,025 mm/leto lahko zaključimo, da TRITON-X-405 ustrezno inhibira korozijske procese v izbranem mediju in seveda za izbrano jeklo v vseh treh izbranih načinih in to že pri zelo nizki koncentraciji c = 0.00001 mol L-1.
Ključne besede: korozija, erozijska korozija, inhibitroji, surfaktanti, gravimetrična metoda, učinkovitost inhibitorjev
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1325; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Vpliv degradacije SIS strukture na prenos toplote pri pretoku vodnih raztopin surfaktantov
Marjeta Dugonik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskana možnost uporabe aditivov v praksi ter opisane kemijske in reološke značilnosti raztopin polimernih aditivov in kationskih surfaktantov pri pretoku skozi cevi v laminarnem in turbulentnem področju. Prav tako je analiziran vpliv aditivov na zmanjšanje trenja in prenosa toplote. V raziskavi so podani rezultati preračunov koeficienta trenja, Reynolds-ovega števila pri različnih pretokih in premerih cevi, padca tlaka na meter cevi, ter stopnje zmanjšanja trenja, ki se navezujejo na vodo in vodno raztopino surfaktanta. Za različne tipe prenosnikov toplote je analiziran vpliv spremembe koeficienta trenja na prenos toplote. Ugotovljeno je, da pri pretoku raztopine površinsko aktivnih aditivov oziroma surfaktantov v ceveh le ti v območju velikih strižnih sil tvorijo paličaste micele, ki se medsebojno povezujejo v medmolekulsko SIS strukturo, ki absorbira energijo turbulence in s tem vpliva na zmanjšanje trenja in prenos toplote. Rezultati teoretičnih izračunov se dobro ujemajo z raziskavami in eksperimenti avtorjev, ki so navedeni v literaturi magistrskega dela.
Ključne besede: surfaktanti, dinamika fluidov, koeficient trenja, zmanjšanje trenja, strižna napetost, prenos toplote
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3811; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici