| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100, PRI POVIŠANI TEMPERATURI
Gregor Žerjav, 2009, diplomsko delo

Opis: S klasično potenciodinamsko metodo smo preučevali vpliv neionskega surfaktanta TRITON-X-100 na korozijo feritnega nerjavnega jekla X4Cr13 v 1M H2SO4 pri petih različnih temperaturah. Kritično miceljno koncentracijo uporabljenega surfaktanta smo določili na osnovi merjenja površinske napetosti. Inhibicijsko učinkovitost smo izračunali pri različnih temperaturah in sicer v območju od 25 oC do 45 oC. Na podlagi meritev ugotavljamo, da učinkovitost inhibicije raste z večanjem koncentracije surfaktanta TRITON-X-100, medtem ko z naraščanjem temperature le–ta upada. Adsorpcija surfaktanta TRITON-X-100 sledi Flory-Hugginsovi adsorpcijski izotermi. Z uporabo termodinamskih enačb smo izračunali termodinamske parametre (ΔGads,, ΔHads , ΔSads). Nenazadnje smo izračunali tudi arrheniusov parameter in aktivacijsko energijo. Spreminjanje vrednosti aktivacijske energije v odvisnosti od koncentracije surfaktanta kaže na spremembo mehanizma adsorpcije surfaktanta TRITON-X-100 na površino jekla in sicer iz fizikalne adsorpcije do kemisorpcije.
Ključne besede: neionski surfaktant, inhibitorji korozije, žveplova(IV) kislina, Flory-Hugginsova adsorpcijska izoterma, kritična miceljna koncentracija (CMC), termodinamski parametri
Objavljeno: 09.05.2020; Ogledov: 604; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (7,97 MB)

2.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA POLIOKSIETILEN (40) IZOBUTIL ETER PRI POVIŠANI TEMPERATURI
Polona Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo vpliv inhibicije neionske površinsko aktivne snovi (PAS) polioksietilen (40) izobutil eter na feritno nerjavno jeklo X4Cr13 v 1,0 M raztopini žveplove (VI) kisline v temperaturnem območju od 30°C do 45°C s klasično potenciodinamsko metodo. Z merjenjem površinske napetosti smo določili kritično micelno koncentracijo (CMC). Adsorpcija PAS polioksietilen (40) izobutil eter sledi Flory-Huggins-ovi adsorpcijski izotermi, s pomočjo katere smo izračunali termodinamsko količino ΔGads. Korozijsko hitrost lahko povežemo z Arrheniusovo enačbo, iz katere smo izračunali aktivacijsko energijo in Arrheniusov parameter. Dobljene vrednosti aktivacijske energije za izbran sistem povedo, da se mehanizem adsorpcije spremeni, in sicer iz fizikalne adsorpcije v kemisorpcijo. To potrjuje prvotno naraščanje vrednosti aktivacijske energije s kasnejšim padanjem teh vrednosti. S pomočjo tehnike oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR-FTIR) smo določili značilne skupine polioksietilena (40) izobutil etra na vzorcu, kateri je bil 24 h potopljen v raztopini.
Ključne besede: neionski surfaktant, žveplova (VI) kislina, nerjavno jeklo, adsorpcijska izoterma, kritična micelna koncentracija (CMC), infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR)
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1254; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

3.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELJNO KONCENTRACIJO SURFAKTANTOV
Renata Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti kritično micelarno koncentracijo (CMC) anionskega surfaktanta natrijev dodecil sulfat (SDS) in kationskega surfaktanta cetildimetilbenzilamonijev klorid (CDBACl) pri standardnih pogojih in proučiti vpliv temperature na vrednost CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Izbrano temperaturno območje je bilo med 283 K in 323 K. Meritve smo izvedli pri sedmih različnih temperaturah v prej omenjenem temperaturnem območju. Pri tem smo uporabili klasično konduktometrično metodo. Na osnovi grafične predstavitve, CMC v odvisnosti od temperature, smo v skladu z literaturo dobili krivuljo v obliki črke U, kar pomeni, da obstaja minimalna vrednost CMC za posamezni surfaktant pri določeni temperaturi. Na koncu smo izračunali še standardne termodinamske količine: stopnjo disociacije proti-iona (β), spremembo standardne entalpije micelizacije (〖ΔH〗_mic^°), spremembo standardne entropije micelizacije (〖ΔS〗_mic^°) in spremembo standardne proste Gibbsove energije (〖ΔG〗_mic^°). To smo naredili v skladu z dvema enačbama, ki se razlikujeta po tem, da ena vpliv temperature na stopnjo disociacije proti-iona β upošteva v celoti, druga pa ta vpliv na β zanemari. Stopnja disociacije proti-iona s temperaturo narašča. Ta ugotovitev velja za izbrano temperaturno območje in za oba izbrana surfaktanta. Standardna prosta Gibbsova energija micelizacijeje negativna (in glede na izbrano temperaturno območje skoraj konstantna), kar pove, da je proces micelizacije spontan proces.
Ključne besede: surfaktant, kritična micelarna koncentracija, natrijev dodecil sulfat, standardna prosta Gibbsova energija, standardna entalpija micelizacije, standardna entropija micelizacije, stopnja disociacije proti-iona
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 1372; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOV
Gregor Uhan, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant). S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo. V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Ključne besede: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Objavljeno: 04.11.2013; Ogledov: 2613; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
Sinteza maghemita iz železovega oksalata
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati sintezo nanopalčk železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, in njegovo pretvorbo v maghemit, γ – Fe2O3, preko kontroliranega termičnega razkroja. Pri reakciji smo uporabili anionski surfaktant AOT, ki je pomemben za kontroliranje oblike in velikosti produktov. Pripravili smo dve identični raztopini. AOT je bil najprej raztopljen v mešanih raztopinah, sestavljenih iz etilenglikola, C2H4(OH)2, in destilirane vode, H2O. Raztopini smo mešali 30 minut. Pripravljenima identičnima raztopinama smo dodali amonij železov (II) sulfat heksahidrat, (NH4)2Fe(SO4)2 • 6 H2O, in natrijev oksalat, Na2C2O4 ter mešali 20 minut. Ti dve raztopini sta bili počasi premešani skupaj z nadaljnjim mešanjem pri sobni temperaturi. Po koncu reakcije smo usedlino železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, zbirali s centrifugiranjem, sprali z destilirano vodo in etanolom ter končno sušili. Iz dobljenega železovega oksalata dihidrata, smo pripravili maghemit s segrevanjem na temperaturo 400 °C, s hitrostjo 2 K / min v dušikovi atmosferi. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Dobili smo želene produkte, vendar so bile ponekod prisotne primesi. Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: Nanopalčke, železov oksalat dihidrat, surfaktant AOT, centrifuga, rentgenska praškovna analiza (XRD), termogravimetrija, maghemit, transmisijska elektronska mikroskopija.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3354; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici