SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana
Sandra čižič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje namen in funkcijo vzgojnih ustanov (vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin in prevzgojnih domov) in njihovih strokovnih delavcev, ki otrokom/mladostnikom s posebnimi potrebami (v diplomski nalogi so iz
Ključne besede: Vzgojni zavod, mladinski dom, stanovanjska skupina, otroci/mladostniki z vedenjskimi in čustvenimi težavami, cilji, naloge, načela, vzgojni programi, vzgojitelj, učitelj, supervizija.
Objavljeno: 18.02.2009; Ogledov: 3158; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Poklicno zadovoljstvo medicinskih sester v enoti intenzivne terapije
Petra Križan, 2009, diplomsko delo

Opis: Poklicno zadovoljstvo predstavlja velik del našega življenja, zato ni vseeno, kako se počutimo pri delu in ali smo zadovoljni ali ne. Zaradi čustveno intenzivnega in metodično zahtevnega dela z ljudmi v intenzivni terapiji so zelo pomembni medsebojni odnosi, ki jih medicinske sestre vzpostavljajo na svojem delovnem mestu. Uspeh zdravljenja življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije je odvisen predvsem od timskega dela ter dobro organiziranega medsebojnega sodelovanja vseh medicinskih strok in strokovnjakov, ki so udeleženi pri zdravljenju. V občutljivem srečevanju z življenjskimi stiskami bolnikov lahko medicinske sestre učinkovito pomagajo le, če tudi same izberejo pot, ki pomeni strokovni razvoj in osebnostno rast. Zaradi obremenjenosti, včasih nezadovoljstva z medsebojnim sodelovanjem in dela z bolniki v življenjski nevarnosti, se lahko pri medicinskih sestrah pojavi sindrom izgorelosti, kar povzroča stres. Diplomska naloga v teoretičnem delu predstavlja poklicno zadovoljstvo, medosebne odnose in komunikacijo med medicinskimi sestrami v intenzivni terapiji. Naloga teoretično reflektira in interpretira situacije in momente pri delu, v katerih je izražena potreba po superviziji. Eno izmed možnih metod preprečevanja oziroma reševanja morebitnih problemov predstavlja supervizija in proces izvajanja le-te. V praktičnem delu so rezultati anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil opravljen v enoti intenzivne terapije v Kliničnem centru Ljubljana. Razdeljenih je bilo 30 anonimnih anketnih vprašalnikov kateri so bili vsi vrnjeni. Rezultati kažejo, da je večina medicinskih sester zadovoljnih z delom v enoti intenzivne terapije. Komunikacija je večinoma stalna vendar odkriti odnosi so redki. Iz rezultatov je tudi razvidno, da se večinoma pri delu pojavlja stres. Medicinske sestre menijo, da bi supervizija pripomogla k boljšim medsebojnim odnosom in boljši komunikaciji. Vladali bi tudi bolj odkriti odnosi med sodelavci in stres bi se zelo zmanjšal v delovnem okolju.
Ključne besede: Medicinska sestra, intenzivna terapija, supervizija, medsebojni odnosti, stres, komunikacija
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4106; Prenosov: 764
.pdf Celotno besedilo (532,12 KB)

5.
Metode in tehnike supervizije svetovalnih delavcev v Pomurju in Mariboru
Sonja Šavel, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve supervizije svetovalnih delavcev, teoretični modeli in metode ter tehnike, ki iz njih izhajajo. Razvidno je, da v praksi ne najdemo povsem enakih modelov, kot jih opredeljujejo teoretiki. To je predvsem zato, ker se supervizija kot proces osredotoča na potrebe supervizantov, ki so vanjo vključeni. Svetovalno delo je samo eno od področij, ki zahteva tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Supervizijo sicer najdemo tudi v vseh drugih poklicih pomoči ljudem ter poklicih, ki so v stalnem stiku z ljudmi. Razlog za to je predvsem preprečevanje stresa in posledično izgorelosti, prav tako pa zagotovitev kakovostne obravnave uporabnikom storitev. Da bo lažje vidno, zakaj pride do stresa, je predstavljena vloga svetovalnih delavcev v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo preverili, kako pogosto se svetovalni delavci vključujejo v supervizijo ter kako želijo, da le-ta poteka. Osredotočili smo se na primerjavo dveh območij, Pomurja in Maribora, ter na primerjavo pridobljenih podatkov glede na delovno dobo svetovalnih delavcev. Glavna razlika, ki se kaže, je dejstvo, da se na območju Maribora svetovalni delavci večkrat vključijo v supervizijo ter da želja po vključitvi z delovno dobo pada na obeh območjih. Svetovalnim delavcem pa najbolj ustreza na uporabnika usmerjen model, tj. razvojno-edukativni model supervizije. Slednji se tudi po mnenju teoretikov največkrat uporablja.
Ključne besede: Ključne besede: supervizija, svetovalno delo, Pomurje, Maribor, metode in tehnike, modeli supervizije, vloga svetovalnega delavca.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2486; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)

6.
Supervizija v gerontološki zdravstveni negi
Veronika Grešak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen supervizije v gerontološki zdravstveni negi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Opisuje gerontološko zdravstveno nego, izgorelost na delovnem mestu in vlogo supervizije. Predstavljen je pomen supervizije za izboljšanje zdravstvene nege in zmanjšanje stresa na gerontološkem področju. Podatki, ki smo jih pridobili v kvantitativni raziskavi, v enem izmed domov starejših v Sloveniji, so pokazali, da zaposleni, ki še niso bili vključeni v supervizijo, poznajo pojem supervizija in bi se v proces vključili, če bi jim bila ponujena ta možnost. Anketiranci, ki so bili ali so vključeni v proces supervizije, so bili zadovoljni in bi se vanj ponovno vključili.
Ključne besede: supervizija, zdravstvena nega, gerontološka zdravstvena nega, poklicna izgorelost
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2192; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

7.
Konflikti v zdravstveni negi in pomen supervizije
Ana Vogrinc, 2012, diplomsko delo

Opis: Konflikti se pojavljajo povsod, tako tudi zdravstvena nega oz. timi zdravstvenih delavcev niso izključeni. Vzroki za nastanek konfliktov so različni: preobremenjenost na delovnem mestu, nezadovoljstvo med sodelavci ali premalo poznavanja konfliktov in načinov za njihovo reševanje. K reševanju konfliktov lahko močno pripomore vključenost supervizije. Le ta se običajno uvede, ko so bila dosedanja reševanja konfliktov neuspešna. S supervizijo se konflikti rešujejo po fazah v supervizijskem procesu, v katerem sodelujejo supervizor in supervizanti. Supervizijski proces temelji na zaporednih supervizijskih srečanjih, za katerega morajo biti izpolnjeni pogoji. Supervizija se žal v zdravstvu in zdravstveni negi le malokrat izvaja, vzrok je običajno v pomanjkanju finančnih sredstev, saj se organizacije premalo zavedajo dolgoročnih ugodnih učinkov supervizije. V diplomskem delu so predstavljeni konflikti in najpogostejši vzroki za njihov nastanek. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za nastanek konfliktov ter koliko člani negovalnega tima poznajo supervizijo in njeno vlogo v zdravstveni negi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z uporabo anketnega vprašalnika. Vzorec je obsegal 50 članov negovalnega tima, zaposlenih v enem izmed domov za ostarele v Mariboru. Analiza podatkov je pokazala, da se zaposleni srečujejo s konflikti na delovnem mestu, vendar se večina poskuša iz konfliktov kaj naučiti. Najpogostejša vzroka za nastanek konfliktov na delovnem mestu sta neučinkovita komunikacija in preobremenjenost z delom. Izraz supervizija je anketirancem znan, saj je polovica le - teh že sodelovala v supervizijskem procesu. Večina izraža potrebo po vključenosti supervizije v negovalni tim. Mnogi so mnenja, da bi jim supervizija dala nadaljnjo motivacijo za delo.
Ključne besede: Konflikti, zdravstveni tim, zdravstvena nega, supervizija, supervizijski proces.
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 4679; Prenosov: 1127
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
Model individualne supervizije za svetovalne delavce na osnovnih šolah
Jernej Kovač, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava stres, poklicno izgorelost in supervizijo pri šolskih svetovalnih delavcih in ima dvodelno strukturo. V prvem delu avtor predstavi splošna izhodišča svetovalne službe v osnovni šoli in dosedanja znanstvena spoznanja o stresu, poklicni izgorelosti in superviziji. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti učinkovitost supervizije po relacijsko družinskem modelu z vidika zaznave stresa in poklicne izgorelosti šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene v obdobju od januarja 2011 do decembra 2011, v kateri je sodelovalo 88 svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, so, da večina šolskih svetovalnih delavcev ocenjuje svoje delo kot zmerno in močno stresno. Za najbolj stresne so se izkazale delovne naloge, ki se navezujejo na delo s starši in učenci, ki imajo vedenjske težave, zunanji nadzor (inšpekcija) in delo z dokumentacijo. Rezultati so tudi pokazali, da šolski svetovalni delavci, ki so v svoji delovni praksi že bili deležni supervizije, zaznavajo manj stresa kot tisti, ki supervizije še niso bili deležni. Tako je bila v empirični raziskavi potrjena avtorjeva predpostavka o pozitivnem vplivu supervizije na zaznavo stresa, saj se je ta po supervizijskih srečanjih zmanjšala, medtem ko se zaznava poklicne izgorelosti po supervizijskih srečanjih ni pomembno spremenila.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stres, poklicna izgorelost, supervizija, relacijsko družinski model
Objavljeno: 04.03.2013; Ogledov: 2050; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Uporabnost supervizije pri zaposlenih v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog
Danilo Švarcl, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V Sloveniji je 18 Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). Delo medicinske sestre v CPZOPD je raznoliko, odgovorno in od nje terja veliko napora in energije. Diplomsko delo predstavlja dovoljene in prepovedane droge, odvisnost od nedovoljenih drog, delo v CPZOPD in vlogo članov negovalnega tima. Opisana so tudi substitucijska zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, predstavljena in opisana je vloga supervizije pri članih negovalnih timov v CPZOPD. Namen diplomskega dela je ugotoviti vključenost članov negovalnega tima v CPZOPD v proces supervizije ter njihova stališča o pomenu in vlogi supervizije na omenjenem področju. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika. Vzorec je obsegal 22 članov negovalnih timov v CPZOPD. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da se anketiranci pogosto srečujejo s konflikti in nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci poznajo pojem supervizija, čeprav je bila le slaba polovica vključenih v proces supervizije. Prav vsi anketiranci izražajo željo po vključitvi v proces supervizije. Polovica anketirancev bi se najraje udeležila timske supervizije. Sklep: Člani negovalnih timov v CPZOPD imajo različne naloge in so zelo obremenjeni. Pri delu se vsakodnevno srečujejo s konfliktnimi pacienti, ki v Centre prihajajo pod vplivom različnih drog. Vsem zaposlenim bi morala biti omogočena vključenost v proces supervizije, saj bi tako lažje reševali težave na delovnem mestu.
Ključne besede: CPZOPD, odvisnost, prepovedane droge, supervizija, negovalni tim
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1178; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (742,44 KB)

10.
Potreba po superviziji pri študentih zdravstvene nege
Katja Volmajer, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Supervizija se v svetu razvija zlasti na tistih področjih, kjer so strokovni delavci v tesnih odnosih z ljudmi in kjer je človeško – strokoven stik tisti, ki medialno posreduje strokovnjakova znanja z namenom suporta, pomoči, intervencij in terapije v primeru različnih težav in stanj. Študenti zdravstvene nege bodo opravljali poklic, ki sodi med »poklice pomoči«. S supervizijo si študenti pridobijo boljši vpogled, podporo in strokovno vodenje za svoje delo. Namen supervizije študentske prakse ni zgolj razvijanje jasnejše slike o svojem delu in razvijanje dodatnih veščin, temveč je predvsem spoznanje s pojmom in pomenom supervizije kot potrebe in pravice strokovnjaka v poklicu pomoči. Namen diplomskega dela je predstaviti supervizijo, ugotoviti potrebo študentov zdravstvene nege po superviziji ter spoznati vlogo poklicne refleksije v času študija. Metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda. Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 študentov absolventov rednega dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, ki so v 3. letniku opravljali obveznosti iz predmeta supervizije. Rezultati: Večina študentov je vstopala v predmetno področje supervizije brez predhodnega znanja o superviziji. Pri predmetu so pridobili izkušnje glede komunikacije, refleksije, strpnosti, novih način odzivanj na različne situacije in učenja iz izkušenj. Supervizorje opisujejo kot zanesljive, objektivne, empatične in strokovne osebe z bogatimi izkušnjami in znanjem. Vsi anketiranci so mnenja, da je supervizija potrebna za osebni in strokovni razvoj profesionalca v zdravstveni negi. Zaključek: Supervizija je potrebna za študente zdravstvene nege, ker jim omogoča varno učno okolje, ki temelji na potrebah in interesih študentov. Kombinacija teoretičnega znanja in prakse privede študente do globljega razumevanja poklicne vloge in boljših kliničnih spretnosti.
Ključne besede: Supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, zdravstvena nega, poklici pomoči, poklicna refleksija.
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1176; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (822,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici