| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
RAZVOJ PRODUKTOV NA OSNOVI ANTIOCIANINOV
Tünde Vatai, 2009, doktorska disertacija

Opis: Antocianini so skupina polifenolov, ki so odgovorni za barvno raznolikost cvetov in sadežev, od rumene, oranžne, rdeče, roza, do modre. V primerjavi s sintetičnimi barvili so nestabilni, kar predstavlja glavni problem pri njihovi uporabi in se lahko pokaže kot sprememba barve med procesiranjem in skladiščenjem. Glavni cilj doktorske disertacije je bil razviti produkt, naravno barvilo na osnovi antocianinov, ki bo ustrezno stabilen in bo predstavljal alternativo sintetičnim barvilom za uporabo v prehrambeni in farmacevtski industriji. Raziskovalno delo zajema študij ekstrakcije antocianinov iz grozdnih tropin, ki so stranski produkt v proizvodnji vina in predstavljajo potencialni vir naravnih barvil. V raziskavah smo uporabili tropine treh tradicionalnih sort rdečega grozdja, ki se pridelujejo v Sloveniji. Za primerjavo so bili eksperimenti narejeni tudi z uporabo svežega materiala – bezgovih jagod. Namen raziskav je bil določiti optimalne ekstrakcijske pogoje. Izvedla se je študija vpliva naslednjih parametrov: vrste in koncentracije topila za ekstrakcijo ter temperature. Študirali smo vpliv pH topila za ekstrakcijo na izkoristek in degradacijo antocianinov. Opazovali smo stabilnost dobljenih ekstraktov med skladiščenjem. Raziskali smo vpliv predobdelave naravnega materiala s superkritično ekstrakcijo s CO2. Poznano je, da ko-pigmenti vplivajo na stabilnost in barvo antocianinov, zato smo v dobljenih ekstraktih analizirali tudi vsebnost nekaterih flavonoidov. Drugi sklop raziskav v okviru doktorske disertacije zajema študij stabilizacije in formulacije antocianinov z uporabo visokotlačnih tehnologij s superkritičnimi fluidi (SCF). Raziskali smo naslednje SCF tehnike za formulacijo produkta: CPF™ (Concentrated Powder Form; Koncentrirana praškasta oblika), PGSS™ (Particles from Gas Saturated Solution; Delci iz raztopin nasičenih s plinom), SAS (Supercritical Antisolvent Precipitation; Prekristalizacija z antitopilom). V raziskavah smo uporabili različne materiale na osnovi antocianinov (ekstrakte, sokove in koncentrate) ter različne nosilce, ki so uporabni v prehrambeni industriji. Izvedli smo analize barvnih lastnosti in stabilnosti barve med skladiščenjem dobljenih praškastih produktov.
Ključne besede: ekstrakcija, superkritični ogljikov dioksid, formulacija produktov, PGSS™, CPF™, SAS, naravna barvila, antocianini, stabilnost
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 3950; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

8.
ŠTUDIJA VPLIVA SUPERKRITIČNEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA NA PREŽIVETJE KVASOVK IZ SACCHAROMYCES CEREVISIAE
Maja Ajtnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Saccharomyces cerevisiae sodi v razred kvasovk, ki spadajo v kategorijo gliv. V nasprotju z Escherichia coli in ostalimi bakterijami ima S. cerevisiae celično jedro in citoplazmatske organele. S. cerevisiae je prvi eukariot, ki so mu določili genom in predstavlja odličen modelni sistem za proučevanje višjih eukariotov. Zadnjih dvajset let se zgoščeni ogljikov dioksid (CO2) pogosto uporablja kot alternativa za netermično pasterizacijo hrane v prehrambeni industriji. Tako je hrana določen čas v kontaktu s sub- ali superkritičnim CO2 (SC CO2) kar lahko posledično povzroči inhibicijo rasti mikroorganizmov. SC CO2 pa lahko služi tudi kot topilo za ekstrakcijo intracelularnih komponent iz mikrobnih celic ali za izolacijo produktov iz reakcijske zmesi pri proizvodnji biomase. Karakteristike ekstrakcije s SC CO2 sovpadajo s pogoji biotehnološke proizvodnje: blaga temperatura, netoksičnost, dobra selektivnost in čisti produkti (brez prisotnosti topila).
Ključne besede: S. cerevisiae, visok tlak, ekstrakcije, superkritični ogljikov dioksid …
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2972; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

9.
TERMODINAMSKE IN TRANSPORTNE LASTNOSTI ZA PROCESIRANJE POLIMEROV S CO 2
Ivan Vrbnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Procesiranje polimerov s CO2 z ustrezno metodo in pri ustreznih obratovalnih pogojih, daje polimerom posebne fizikalne in mehanske lastnosti, katere omogočajo njihovo uporabo v biomedicini, farmacevtski industriji, industriji praškastih premazov, tekstilni industriji… Poznavanje topnosti in difuzijskih koeficientov SC CO2 pri različnih parametrih (tlak, temperatura) je za načrtovanje teh postopkov obdelave polimerov ključnega pomena. Topnosti in difuzijske koeficiente CO2 smo določali v polimerih poli(L-laktid) (PLLA) in poli(laktid-ko-glikolid) (PLGA) ter komercialnem β-hidroksialkil amidu (β-HAA) z gravimetrično metodo. Z MSB (magnetno suspenzijsko tehtnico) smo meritve opravili pri treh različnih temperaturah (333 K, 353 K in 373 K) in tlakih do 30 MPa. Po izpostavitvi omenjenih substanc tlaku je zaradi raztapljanja plinskih molekul substanca nabreknila, to spremembo volumna smo posneli s kamero. Sliko smo obdelali v programu ImageJ, kjer smo predpostavili premer kivete kot začetno referenco, in določili volumne substanc po absorpciji CO2. Dobljene meritve z MSB smo ustrezno obdelali in popravili z upoštevanjem sprememb volumnov. Sprememba volumna je pri PLLA in PLGA rasla s povišanjem tlaka, pri β-HAA pa se je po kratkem povišanju znižala in ostala konstantna, kar pripisujemo hidrostatičnemu tlaku. Topnosti CO2 so se z zviševanjem tlaka in z zniževanjem temperature v vseh treh primerih povečevale. Difuzijski koeficienti so odvisni od koncentracije CO2 v polimeru oz. β-HAA, pri vseh substancah in pogojih na začetku strmo naraščajo, dokler ne dosežejo maksimalnih vrednosti, nato pa začnejo padati zaradi močnejšega delovanja hidrostatičnega tlaka od samega delovanja tlaka plina. Ugotovili smo, da ob izpostavitvi polimerov SC CO2, ki je dobro topilo, ni prišlo v nobenem primeru do raztapljanja polimera, ampak je polimer absorbiral CO2 in nabreknil. To smo potrdili z visokimi variacijami volumnov, topnostmi ter difuzijskimi koeficienti. SC CO2 se je izkazal kot zelo dobro sredstvo za procesiranje polimerov. SC CO2 je prav tako dobro sredstvo za procesiranje β-HAA, saj je β-HAA pokazal podobne lastnosti, ob izpostavitvi SC CO2, kot polimeri. Dosegli smo prav tako visoke vrednosti difuzijskih koeficientov in topnosti CO2, le sprememba volumna ni dosegla tako velikih vrednosti kot pri polimerih. Ta podobnost s polimeri nam omogoča, da β-HAA uporabljamo kot sredstvo za izboljšanje lastnosti polimerov.
Ključne besede: polimeri, zamreževalec, superkritični ogljikov dioksid, topnost, difuzivnost, magnetna suspenzijska tehtnica.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2694; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

10.
ENCIMSKO KATALIZIRANE REAKCIJE V IONSKIH TEKOČINAH IN V SUPERKRITIČNEM OGLJIKOVEM DIOKSIDU
Muzafera Paljevac, 2010, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil razviti nove, alternativne metode encimsko katalizirane kinetične resolucije sekundarnih alkoholov v ne-konvencionalnih topilih, kot so ionske tekočine in superkritični ogljikov dioksid. Ionske tekočine predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Uvodoma smo sintetizirali tri različne ionske tekočine, in sicer 1-butil-3-metilimidazolijev klorid, 1-butil-3-metilimidazolijev heksafluorofosfat in 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoro-borat, z namenom, da v ionskih tekočinah določimo aktivnost in stabilnost prostih in imobiliziranih encimov različnega izvora. Nadalje smo ionske tekočine uporabili kot reakcijski medij za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, kjer smo pri atmosferskem tlaku določili 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoroborat kot najprimernejši reakcijski medij in imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica kot najprimernejši biokatalizator za omenjeno reakcijo. Za transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, izvedeno v 1-butil-3-metilimidazolijevem tetrafluoro-boratu pri atmosferskem tlaku in katalizirano z imobilizirano lipazo B, smo optimirali reakcijske parametre, kot so koncentracija biokatalizatorja, substratov in topila, temperatura in hitrost mešanja reakcijske zmesi. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu in v dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv koncentracije lipaze, temperature, tlaka in vrste donorja acilne skupine na aktivnost lipaze. V dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine 1-butil-3-metilimidazolijevega tetrafluoroborata na potek reakcije.
Ključne besede: encimska sinteza, celulaza, lipaza, hidroliza, esterifikacija, transesterifikacija, kinetična resolucija, racemne zmesi, sekundarni alkoholi, ionske tekočine, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3168; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici