SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA KONVENCIONALNE IN SUPERKRITIČNE EKSTRAKCIJE LANENEGA SEMENA
Daša Brumec, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri konvencionalni in superkritični ekstrakciji smo kot material uporabili zmleto laneno seme. Kot konvencionalno ekstrakcijo smo uporabili metode: ekstrakcijo po Soxhletu, ekstrakcijo z etanolom pri povišanih tlakih in ekstrakcijo z ultrazvokom. Superkritične ekstrakcije smo izvedli s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid in propan iz jeklenke v avtoklav skozi nasutje semena pri različnih tlakih in temperaturah ter s pilotno ekstrakcijsko napravo (UHDE) z ogljikovim dioksidom pri tlaku 480 bar in različnih temperaturah. Ekstrakte (laneno olje) smo hranili v embalažah, zaščitenih pred svetlobo v zamrzovalniku. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih smo analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Največji izkoristki pri postopku superkritičnih ekstrakcij s propanom in ogljikovim dioksidom so bili dobljeni z uporabo propana. S tem smo ugotovili, da je laneno olje bolj topno v propanu. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu je bilo olje najbolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo. Pri superkritični ekstrakciji smo dobili največje izkoristke pri najvišjem tlaku in temperaturi. Tlak in temperatura povečata topnost topljenca v izbranem topilu. Največ vrst maščobnih kislin smo dobili pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu z uporabo etanola. Ugotovljeno je bilo, da so vsi ekstrakti vsebovali znatno nižjo koncentracijo maščobnih kislin od pričakovane.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, laneno seme, laneno olje, superkritični fluidi, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1844; Prenosov: 229
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

2.
EKSTRAKCIJA OLJA IZ SEMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE Z ZGOŠČENIMI PLINI IN KONVENCIONALNIMI TOPILI
Aleš Rakovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli ekstrakcijo olja iz semen industrijske konoplje z zgoščenimi plini in konvencionalnimi topili. Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih tehnik na izkoristek ekstrakcije ter vsebnosti maščobnih kislin v konopljinem olju. Superkritične ekstrakcije smo izvedli z zgoščenima plinoma propan ter ogljikov dioksid pri konstantnih temperaturah (50 in 70 °C) ter konstantnih tlakih (200, 300, 480 bar). Ekstrakcije s konvencionalnimi topili smo izvedli po metodi ekstrakcije po Soxhletu (z etanolom, heksanom in petroletrom), ekstrakciji z etanolom pri povišanih tlakih (100 in 200 bar) ter ultrazvokom. Raziskali smo vsebnost maščobnih kislin v konopljinem olju. Analizo vzorcev smo opravili s plinsko kromatografijo.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija z ultrazvokom, ekstrakcija z organskim topilom pri povišanem tlaku, superkritična ekstrakcija, konopljino seme, konopljino olje, superkritični fluidi, umiljenje maščob, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 2099; Prenosov: 330
.pdf Polno besedilo (2,61 MB)

3.
UPORABA RAZLIČNIH TEHNIK EKSTRAKCIJ OLJA IZ SEZAMOVEGA SEMENA
Darja Predikaka, 2013, diplomsko delo

Opis: Pridobivali smo sezamovo olje iz sezamovega semena. Uporabili smo dva postopka ekstrakcije – konvencionalno ekstrakcijo z različnimi topili in superkritično ekstrakcijo. Kot topila pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili heksan, etanol in petroleter. Pri superkritični ekstrakciji smo kot topilo uporabili propan. Imeli smo šest različnih ekstrakcijskih pogojev. Na podlagi dobljenih rezultatov in dobljenega olja smo izračunali izkoristke ekstrakcij. Vsak ekstrakt smo tudi umilili. Vzorcem smo določali vsebnost maščobnih kislin v olju in antioksidativno kapaciteto olja. Vsebnost maščobnih kislin smo določali s plinsko kromatografijo in ugotovili, da prevladujeta oleinska in linolna maščobna kislina. Antioksidativnost smo določali po metodi Photochem. Največji izkoristek pri konvenkcionalni ekstrakciji smo dobili s topilom heksan, pri superkritični ekstrakciji pa pri pogojih T=50°C in p=100bar. Ugotovili smo, da je sezam dobra oljna rastlina, saj smo imeli čez 50% izkoristke ekstrakcije. Glede na rezultate in potek eksperimentov smo ugotovili, da je boljša superkritična ekstrakcija, kot pa klasična konvencionalna ekstrakcija, saj je izkoristek bistveno večji, pa tudi olje je čistejše.
Ključne besede: sezam, sezamovo seme, sezamovo olje, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, plinska kromatografija, antioksidativnost
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1049; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (2,19 MB)

4.
EKSTRAKCIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ KURKUME (CURCUMA LONGA)
Teja Boček, 2013, diplomsko delo

Opis: Primerjali smo učinkovitost superkritične in konvencionalne metode ekstrakcije antioksidativnih komponent iz kurkume (Curcuma longa). Superkritično ekstrakcijo smo izvajali s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid iz jeklenke v avtoklav skozi material pri različnih pogojih tlaka in temperature. Konvencionalne ekstrakcije smo opravljali po naslednjih metodah: ekstrakcija s topili pri povišani tlakih, ekstrakcija po Soxhletu, ekstrakcija s hladnim topilom v bučki in ekstrakcija z ultrazvokom. Kot topilo smo uporabljali absolutni etanol pri vseh metodah konvencionalne ekstrakcije, medtem ko smo topilo heksan uporabljali pri ekstrakciji po Soxhletu in pri ekstrakciji s hladnim topilom v bučki. Dobljene ekstrakte smo shranjevali v zamrzovalniku, zaradi občutljivosti na svetlobo. V dobljenih ekstraktih smo določali vsebnost antioksidativnih komponent. Izkoristki superkritične ekstrakcije so bili približno enaki pri vseh delovnih pogojih. Kot smo lahko videli, pri superkritični ekstrakciji z ogljikovim dioksidom na topnost topljenca minimalno vplivata tlak in temperatura, saj smo pri najvišjem tlaku in temperaturi dobili največji izkoristek. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu in pri ekstrakciji s hladnim topilom v bučki je bilo olje bolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo kot v etanolu. Antioksidativne komponente smo določali po naslednjih metodah: z radikalsko metodo – DPPH, z določitvijo v lipidih topnih antioksidativnih komponent s Photochemom, z beta-karotensko metodo in z metodo celokupnih fenolov. Ugotovili smo, da imajo najmanj antioksidativnih komponent ekstrakti pridobljeni s topilom heksan. Določali smo tudi prisotnost določenih kurkuminoidov v ekstraktih s tankoplastno kromatografijo. Videli smo, da v ekstraktih pridobljenih s heksanom ni bilo prisotnih kurkuminoidov. Določali smo tudi antimikrobno aktivnost na bakteriji Bacillus cereus in Escherichia coli. Ugotovljeno je bilo, da povzročijo največjo inhibicijo rasti ekstrakti pridobljeni s topilom etanol pri povišanih tlakih.
Ključne besede: Superkritična ekstrakcija, konvencionalna ekstrakcija, Curcuma longa, kurkuminoidi, superkritični fluidi, tankoplastna kromatografija, antioksidativna aktivnost, antimikrobna aktivnost.
Objavljeno: 10.09.2013; Ogledov: 1366; Prenosov: 101
.pdf Polno besedilo (3,79 MB)

5.
Kromatografija s superkritičnimi fluidi v preparativnem in produkcijskem merilu
Miha Oman, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se najprej seznanili s superkritičnimi fluidi in visokotlačnimi separacijskimi procesi. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se največ raziskav nanaša na izolacijo biološko aktivnih komponent iz rastlinskih materialov s pomočjo superkritične ekstrakcije. S pregledom literature smo ugotovili, da superkritični fluidi omogočajo separacijo številnih komponent iz rastlinskih materialov. Superkritični fluidi so v večini primerov stisljivi mediji, ki so pri sobnih pogojih plini, s čimer dobimo produkte, kjer ni toksičnih organskih topil. Zaradi tega porabimo manj energije in je hkrati manj emisij v ozračje. Oboje pa izrazito pripomore k trajnostnemu razvoju. Superkritična ekstrakcija, kot tudi ostale ekstrakcijske metode, ni povsem selektivna, saj z želenimi biološko aktivnimi komponentami ekstrahiramo še druge komponente. Selektivno ločevanje lahko opravimo s kromatografskimi tehnikami, kot so tekočinska kromatografija, plinska kromatografija in superkritična kromatografija. Slednja je relativno nova metoda, ki se je razvila šele v zadnjem desetletju. V doktorski disertaciji smo raziskali uporabo superkritične kromatografije v analitskem merilu. Na analitski napravi za superkritično kromatografijo smo na testnih komponentah teofilin in kofein, ki sta obe farmakološki učinkovini, preiskovali posamezne vplive procesnih parametrov na separacijo. V nadaljevanju smo dobljene rezultate vključili v raziskavo povečevanja obsega in zagon pilotne preparativne naprave za superkritično kromatografijo, ki je po velikosti med največjimi podobnimi napravami v svetovnem merilu. Na analitski napravi za superkritično kromatografijo smo na koloni s silicijevim dioksidom raziskovali vpliv tlaka, vpliv temperature, vpliv sestave mobilne faze in vpliv posameznih lastnosti stacionarne faze. V superkritični kromatografiji se najpogosteje uporablja CO2 v superkritičnem stanju. Pri separaciji polarnih molekul k nepolarnemu CO2 dodamo so-topilo (modifikacijsko sredstvo mobilne faze). Najpogosteje uporabimo kot so-topilo etanol, metanol, acetonitril, 2-propanol idr. Ugotovili smo, da sta vpliva tipa so-topila in koncentracije so-topila v mobilni fazi med vsemi najbolj izrazita. Kar pomeni, da se kromatografski parametri pri tem najbolj izrazito spremenijo. Vpliva tlaka in temperature na separacijo s superkritično kromatografijo sta manj izrazita, ampak še vedno pomemben faktor, mnogo bolj kakor v tekočinski kromatografiji. Vse ugotovitve posameznih vplivov smo uporabili za zagon pilotne preparativne naprave za superkritično kromatografijo. Pred tem smo spoznali vse sestavne dele in preučili delovanje. Nato smo določili področje delovanja naprave, glede na omejitve naprave in glede na lastnosti superkritičnih fluidov. Pri pogojih, pri katerih smo na pilotni preparativni napravi izvedli separacijo smo opravili številne raziskave. Kljub temu, da smo predhodno dosegli separacijo obeh testnih komponent na analitski napravi za SFC, pa pri podobnih pogojih na pilotni preparativni napravi za superkritično kromatografijo separacije nismo dosegli. Zaradi tega smo izvedli še dodatne eksperimente. S spreminjanjem posameznih procesnih parametrov smo dosegli separacijo z delno prekrivajočimi vrhovi, ki jih je bilo kljub prekrivanju mogoče ločeno zbirati v zbiralne posode naprave. Na podlagi separacije testnih komponent smo pripravili metodo za separiranje biološko aktivnih komponent iz rastlinskih ekstraktov.
Ključne besede: Superkritična kromatografija, povečevanje obsega, preparativna superkritična kromatografija, produkcijsko merilo.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 110
.pdf Polno besedilo (4,65 MB)

6.
Superkritična ekstrakcija sorte oljne buče - Gleisdorfska Golica
Leon Lang, 2015, diplomsko delo

Opis: Konvencionalna ekstrakcija je še vedno primarna metoda, ki jo uporabljamo za ekstrahiranje olja iz različnih semen, medtem, ko je pri tej diplomski nalogi bila izbrana alternativna metoda konvencionalni metodi, to je ekstrakcija z uporabo superkritičnih in subkritičnih fluidov. Uporaba superkritične ekstrakcije (SCE) ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, med drugim tudi to, da končni produkti ne vsebujejo ostankov topil. Laboratorijsko delo je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je obsegal ekstrahiranje bučnega olja sorte – Gleisdorfska golica z uporabo visokotlačne ekstrakcijske naprave, pri čemer smo kot topilo uporabljali superkritični ogljikov dioksid ter subkritični propan. Z namenom preučevanja kinetike ekstrakcije, smo pri obeh topilih spreminjali temperaturo in tlak, ter tako ugotavljali kako ta dva parametra vplivata na hitrost in izkoristek ekstrakcije. V drugem delu eksperimenta smo s pomočjo saponifikacije hidrolizirali maščobe in pri tem dobili soli maščobnih kislin, ki smo jih nato v tretjem delu laboratorijskega eksperimenta analizirali z uporabo plinske kromatografije (GC) in tako določili vsebnost prostih maščobnih kislin v ekstraktih. Na podlagi vseh opravljenih meritev smo na koncu lahko določili optimalne pogoje ekstrahiranja in izbrali primerno topilo, ki je dalo največje izkoristke. Rezultati so pokazali, da se olje bučnih semen veliko bolje topi v propanu, kar smo opazili tudi med samim eksperimentom na podlagi barve ekstrakta, ki je v primeru uporabe superkritičnega ogljikovega dioksida bila rjavo – rumena, medtem ko pri ekstrakciji s subkritičnim propanom temno zelena. Izkoristki ekstrakcije so bili nad 30 %, vendar pri propanu v povprečju nekoliko višji (do 37 %) v primerjavi z ogljikovim dioksidom (do 34 %). Izkazalo se je tudi, da izkoristki ekstrakcije naraščajo z višanjem temperature in večanjem tlaka.
Ključne besede: Gleisdorfska golica, superkritična ekstrakcija, CO2, propan, saponifikacija, plinska kromatografija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

7.
Ekstrakcija in separacija aktivnih spojin z nadkritično ekstrakcijo in preparativno nadkritično kromatografijo
Alejandro Bartolome Ortega, 2017, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo predstavili koristi tehnologij s superkritičnimi fluidi v različnih industrijskih procesih. Čeprav je superkritični CO2 trenutno eden najpogosteje zastopanih superkritičnih fluidov v laboratorijskem merilu, pa je njegova prisotnost na področju industrije še vedno omejena, saj takšna vrsta tehnologije zahteva potrebe po zelo visokih investicijskih stroških. Kljub temu so procesi, kjer se uporablja superkritični CO2 preprosti, okolju prijazni, cena CO2 pa relativno nizka. Takšni procesi predstavljajo odlično alternativo organskim topilom. Postopki ekstrakcije in ločevanja zelo čistih aktivnih substanc, kot sta ksantohumol in beta-sitosterol za zahteve bodisi farmacevtske bodisi prehrambne industrije, kažejo odlično priložnost uporabe procesov s superkritičnim CO2 brez uporabe organskih topil. Doktorska disertacija je razdeljena na tri različne dele. V prvem delu smo raziskovali konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s superkritičnimi fluidi iz jagod žago-listne palme. V nadaljevanju smo predstavili ter med seboj primerjali konvencionalne kromatografske tehnike s superkritično kromatografijo. Uspešno smo s pomočjo superkritične kromatografije ločili ksantohumol iz hmeljskega ekstrakta. V zadnjem delu doktorske disertacije smo predstavili različne tehnike emulgiranja in enkapsulacije. Ti procesi so zelo pomembni v prehrambni in farmacevtski indistriji, saj je večina aktivnih komponent netopna v vodi. Takšni procesi omogočajo proizvodnjo takšnih formulacij, ki se nato topijo v ustreznih medijih. Eksperimentalni del doktorske disertacije obsega ekstrakcije iz jagod žago-listne palme pri višjih obratopvnih pogojih kot so bili uporabljeni v predhodnih študijah. Ločevanje ksantohumola smo izvedli na pilotni napravi za superkritično kromatografijo, kjer smo spreminjali temperaturo, tlak, masni pretok, mobilno in stacionarno fazo. Rezultate smo nato primerjali s tistimi pridobljenimi s konvencionalnimi tehnikami. Skušali smo dokazati prednosti uporabe superkritične kromatografije pred drugimi tehnikami.
Ključne besede: superkritični CO2, superkritična ekstrakcija, superkritična kromatografija, ksantohumol, jagode žago-listne palme, beta-sitosterol, enkapsulacija
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 188; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici