Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno v DKUM: 09.06.2010; Ogledov: 3857; Prenosov: 346
Celotno besedilo (39,09 MB)