SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SUHIH TRAVIŠČ IZ DVEH RAZLIČNIH GEOLOŠKIH PODLAG GLEDE NA C-S-R EKOLOŠKE STRATEGIJE RASTLIN
Klavdija Hartman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili floristično in funkcionalno primerjavo dveh tipov suhih travišč v hribovitem celinskem predelu Slovenije (asociacija Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, razred Festuco-Brometea in asociacija Homogyno alpinae-Nardetum, razred Calluno-Ulicetea), ki sta razvita na različni geološki podlagi (karbonatna oz. nekarbonatna silikatna). Analizirali smo 30 še neobjavljenih popisov asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis in 32 objavljenih popisov asociacije Homogyno alpinae-Nardetum. Za primerjavo florističnih razlik smo uporabili multivariatno DCA analizo. Za funkcionalno primerjavo smo uporabili model C-S-R ekoloških strategij rastlin. Za 30 rastlinskih vrst s suhih travišč asociacije Homogyno alpina–Nardetum smo določili 7 morfoloških potez (MFP), ki so nam bile v pomoč pri določitvi njihovih C-S-R ekoloških strategij. Primerjava obravnavanih suhih travišč glede na floristično sestavo je pokazala, da se suha travišča na karbonatni in silikatni geološki podlagi med sabo zelo močno razlikujejo. Medtem ko so za prva značilne predvsem bazifilne in termofilne vrste, pa druga okarakterizirajo izrazito acidofilne rastlinske vrste. Na obeh tipih travišč prevladujejo vrste s C-R, C-S ter C-S-R strategijami. Primerjava razporeditve popisov v C-S-R trikotniku na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R ekoloških strategij rastlin v popisih je pokazala, da imajo popisi s silikatov bolj poudarjeni komponenti S (stres toleratorji) in R (ruderalke) in lahko torej sklepamo, da so razmere na suhih silikatnih traviščih za rastline bolj stresne kot na karbonatih.
Ključne besede: suha travišča, silikatna travišča, karbonatna travišča, Homogyno alpinae–Nardetum, Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, floristična sestava, funkcionalni tipi rastlin, morfološke poteze rastlin, specifična listna površina (SLA), C-S-R strategija, multivariatne analize.
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 3251; Prenosov: 289
.pdf Polno besedilo (3,50 MB)

2.
Is variety of species-rich semi-natural Mesobromion grasslands detectable with functional approach?
Mitja Kaligarič, Sonja Škornik, Nina Šajna, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of the study was to compare how the relevés of species-rich dry grasslands (classis Festuco-Brometea) in Central and Eastern Slovenia differ among each other on the basis of floristic composition and of 11 Plant Functional Traits (PFTs). On the basis of floristic structure and cover values, the relevés were classified in three well separated clusters. In the PCA ordination, the first axes suggested a gradient of soil pH, while the second, floristically based gradient, was interpreted as soil humidity. On the basis of selected traits, 3 PFTs were clustered, but not clearly interpreted. Despite differences in environmental parameters across Slovenia (climate, geographical position, altitude, soil conditions) and variety of land use disturbances - drivers of floristic variety, no discernible difference in vegetation structure in terms of selected plant traits were perceived by PCA ordination. It could be concluded that secondary dry grasslands share rather uniform functional types with not clearly detectable structural differences among them.
Ključne besede: botanika, vegetacija, biogeografija, travišča, suha travišča, rastlinski funkcionalni znaki, rastlinski funkcionalni tipi, Slovenija, funkcionalni pristopi, botany, biogeography, vegetation, grasslands, dry grasslands, plant functional traits, plant functional types, Slovenia, functional approaches
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 231; Prenosov: 6
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 159; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (6,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici