| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gnojenje solatnih kumar (Cucumis sativus L.) z organskimi gnojili v ekološki pridelavi
Lidija Cafuta, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2004 je bil na UKC Pohorski dvor v okviru projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave V4-0104, zastavljen poljski poskus s solatnimi kumari. Obsegal je 9 gnojilnih obravnavanj (1 Agrovit, 2 konrtola-negnojeno, 3 Bisol, 4 Biogrena, 5 guano, 6 tostirana soja, 7 sončnične tropine, 8 bučne pogače, 9 Bio organik) in štiri ponovitve. Preučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, ki so dovoljena v ekološkem kmetijsvtu, na skupni in tržni pridelek solatnih kumar,morfološke lastnosti (dolžina, širina in masa ploda), vsebnost suhe snovi in dušika v suhi snovi, vsebnost nitatov in vitamina C v rastlinskem soku ter na ostanek dušika v tleh po spravilu.Količina dodanega dušikovega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti zelenjadnice ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki ga je pokazala Nmin analiza.
Ključne besede: solatne kumare, organsko gnojilo, pridelek, morgološke lastnosti, suha snov, nitrat in vitamin C, ekološko kmetijsvto
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3515; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Preizkušanje organskih gnojil dovoljenih v ekološki pridelavi rdeče pese (Beta vulgaris L. var. conditiva Alef.)
Sandra Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2007 je bil na ekološki kmetiji Zel v Jastrebcih pri Kogu v občini Ormož izveden poljski poskus z rdečo peso s sedmimi gnojilnimi obravnavanji (Stallatico, Agrovit, Bioorganic, Biosol, bučne pogače, krmni grah, NGK granulat) ter kontrolna parcela, ki ni bila pognojena. Proučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, dovoljenih v ekološki pridelavi, na pridelek rdeče pese, število korenov, maso listov, morfološke lastnosti (obseg, premer, višina korena, število vidnih kolobarjev v preseku korena), vsebnost suhe snovi ter količina mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Količina dodanega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti za rdečo peso, tj. 200 kg N/ha ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki je v letu 2005 znašalo 44,55 kg N/ha, 2007 pa 98,08 kg N/ha. V letu 2005 gnojenje z okoljskega vidika ni bilo problematično, saj je bila vsebnost mineralnega dušika po spravilu pridelka pod 60 kg N/ha, v letu 2007 pa so vse vrednosti presegale dovoljeno vrednost. Proučevana gnojila so statistično značilno vplivala na višino pridelka in na morfološko lastnost — število vidnih kolobarjev v preseku, pri vseh merjenih parametrih je bil statistično značilen vpliv leta. Masa korenov je bila med 49,50 kg/10 m2 pri uporabi bučnih pogač in 34,90 kg/10 m2 pri uporabi NGK granulata. Največ kolobarjev v preseku korena je bilo vidnih pri gnojenju z bučnimi pogačami (4,72) in najmanj pri kontroli ter gnojilu Stallatico, (4,25). Pridelek suhe snovi je bil med 3337,91 kg/ha pri uporabi NGK granulata in 8587,71 kg/ha pri gnojenju z gnojilom Bioorganic.
Ključne besede: rdeča pesa, organsko gnojilo, ekološko pridelovanje, pridelek, morfološke lastnosti, suha snov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3289; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
VPLIV SUROVIN NA KOLIČINO SUHE SNOVI MULJA
Klavdija Zirngast, 2011, diplomsko delo

Opis: Preiskovali smo čistilno napravo (ČN) tovarne Paloma d. d., kjer se čistijo tehnološke odpadne vode podjetja skupaj z manjšo količino komunalnih odpadnih vod podjetja in kraja Sladki Vrh. Na čistilni napravi poteka mehansko in aerobno čiščenje. Preiskali smo vpliv surovin za proizvodnjo papirja na količino suhe snovi mulja. Ugotovili smo, da velik delež flotatov predstavljajo fina vlakna celuloze, od katerih je odvisna gostota flotata in delež pepela, medtem ko delež posameznih vlaknen ne vpliva na količino suhe snovi v papirniškem mulju.
Ključne besede: papirna industrija, suha snov mulja, celuloza, vlakna, čistilna naprava
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1319; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

4.
VPLIV UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOV NA VSEBNOST VITAMINA C V PLODOVIH PARADIŽNIKA
Sabina Kosi, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjati vplive sorte in uporabe bakrovih pripravkov na vsebnost vitamina C in suhe snovi v paradižniku. Plodovi sort 'Optima', 'Monro' in 'Paki' so se obirali v času polne zrelosti v letih 2011 in 2012. Celokupno koncentracijo vitamina C smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Intenziteto absorpcije vitamina C smo merili s PDA detektorjem pri valovni dolžini 245 nm. Sorta, ki je vsebovala največ suhe snovi, je vsebovala tudi največ vitamina C. V letu 2011 je bila najvišja vsebnost suhe snovi in vitamina C v sorti ‘Monro’ (9,1 ± 0,5 % in 545 ± 32 mg/100g SS), sledili sta sorti 'Paki' (5,6 ± 0,4 % in 415 ± 59 mg/100g SS) in ‘Optima’ (5,0 ± 0,5 % in 372 ± 56 mg/100g SS). V letu 2012 smo največ suhe snovi in vitamina C določili v sorti 'Paki' in najmanj v sorti 'Optima'. Sorta je imela značilen vpliv na vsebnost vitamina C in suhe snovi, medtem ko bakrovi pripravki na vsebnost suhe snovi niso vplivali. Njihov vpliv na vsebnost vitamina C je bil zelo majhen in nekonsistenten.
Ključne besede: paradižnik (Lycopersicon esculentum Mill.) / vitamin C / suha snov / bakrovi pripravki
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 662; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (326,43 KB)

5.
DOLOČANJE VSEBNOSTI SUHE SNOVI IN ŽARILNE IZGUBE PRI ODPADKIH
Mateja Ocvirk, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil validacija gravimetrijske metode za določanje suhe snovi in suhega ostanka oziroma vode in validacija gravimetrijske metode za določevanje žarilne izgube odpadka, blata in sedimentov po standardu. Vpeljana je bila gravimetrijska metoda in v skladu s standardi SIST EN 14 346 in SIST EN 15 169 je bila preizkušena meja zaznavnosti, meja določljivosti, natančnost, točnost, pravilnost, merilna negotovost in statistično obdelani podatki obeh metod. Analizirani so bili realni vzorci (odpadki, blato in sedimenti), ki predstavljajo reprezentativne vzorce pri delu na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Dokazano je da, sta predlagani gravimetrijski metodi primerni, natančni in točni.
Ključne besede: suha snov, žarilna izguba, odpadki, gravimetrija, validacija.
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2069; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici