| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES POSAMEZNIKA V DELOVNEM OKOLJU PODJETJA "X"
Darja Kukovec, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres spremlja človeško zgodovino že skozi tisočletja in je pomagal človeku pri temeljnih opravilih vsakdanjega življenja kot je pri begu in boju z divjimi živalmi ter nabiranju hrane. V zgodovini je stres predstavljal za človeka obstanek za preživetje, v današnjem času pa je stres kot posledica hitrega in modernega življenja postal zahrbten in neizprosen morilec. Tako stres uvrščamo med najpogostejše »bolezni« sodobnega časa, katerega temeljni fiziološki mehanizmi so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo. Kadar naše sposobnosti niso v popolnem ravnovesju z zahtevami okolja, se sproži stresna reakcija, ki privede organizem v stanje najvišje pripravljenosti. Tako je naše telo pripravljeno za boj v okoliščinah, v katerih pa ne najdemo pravih izhodov za telesni odziv. Po mnenju številnih znanstvenikov in zdravnikov je takšen položaj bistveno pomenljiv za nastanek kopice težav. Aktiviranje stresnega odziva, ki se ne more sproščeno izraziti v telesni reakciji, je potencialno škodljivo zdravju. Stres je postal prava »socialna bolezen«, saj je razlog za nastanek številnih bolezni in prezgodnje smrti, vzrok za številne nesreče in katastrofe, povzročitelj osebnih in družinskih tragedij. Enostavno nemogoče pa je izračunati ogromne izgube, ki jih zaradi zmanjšane sposobnosti za delo povzroča v gospodarstvu. Po neki oceni je kar 75 odstotkov bolezni, zaradi katerih se ljudje zatečejo k splošnemu zdravniku, povezanih s stresom. Čeprav živimo v razvitem in sodobnem svetu, se še vedno veliko ljudi ne zaveda samega pomena stresa. Zato je naš namen magistrske naloge predstaviti simptome in posledice stresa posameznika v delovnem okolju ter kako ta stres obvladati na ravni organizacije. Ker pa velikokrat organizacije ne poskrbijo za zmanjševanja stresa na delovnem mestu, želimo tudi opozoriti na simptome posameznika ter kako se naj delavec sam sooča s stresom na delovnem mestu. Obvladovanje stresa in bojazni v vsakdanjem življenju je nujnega pomena za človekovo normalno življenje. Zato v magistrski nalogi posvečamo poglavje tudi spoznavanju in preprečevanju stresa tako na individualni ravni kot na ravni organizacije. Človek je socialno bitje. Motnje v odnosih z drugimi ljudmi človeški možgani pogosto ocenijo z enako stopnjo nevarnosti, kot če človeku grozi telesna grožnja, čemur sledi stresna reakcija organizma. Vendar pa je odvisno od naše osebne zrelosti, naših stališč in vrednot kako bomo uravnavali medsebojne odnose in v kolikšni meri bomo pustili stresni situaciji, da vpliva na nas. V raziskavi, katero smo opravili na podlagi preučevanja delovnega stresa v podjetju »X« smo ugotovili, da je stres za večino delavcev prej pravilo kot izjema. Ugotovili smo tudi, da se delavci soočajo z različnimi fizičnimi in psihičnimi simptomi stresa, pri tem pa ne poznajo in tudi ne uporabljajo individualnih tehnik za obvladovanje stresa. V zadnjem poglavju magistrske naloge smo zato predlagali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa, katerega smo oblikovali na podlagi rezultatov ankete.
Ključne besede: Stres, evstres, distres, frustracija, Karoshi smrt, sugestija.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 2585; Prenosov: 0

2.
Obujanje spominov na spolne zlorabe s hipnozo : diplomsko delo
Jasmina Planinc, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: spolne zlorabe, žrtve, spomin, amnezija, hipnoza, sugestija, diplomske naloge
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 1557; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (600,55 KB)

3.
Sugestivni vidiki prepoznave : diplomsko delo
Mateja Vahtar, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: spomin, prepoznave, sugestija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2011; Ogledov: 1317; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (560,17 KB)

4.
5.
Ozaveščeni spomini na davne spolne zlorabe v otroštvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Suzana Bijelić Domić, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje področje spomina, pozabljanja ter spolne zlorabe iz otroštva, vse skupaj pa tvori sliko ozaveščenega spomina pri otroku, na katerem je bila vršena spolna zloraba. Spomin je obširno opisan in razdeljen na podvrste. Nekaj govora je o ohranjanju, velik pomen diplomske naloge pa ima pozabljanje, saj je ključen za razumevanje ozaveščenega spomina. Poudarek je tudi na obnavljanju oziroma priklicu informacij. Sledi poglavje, ki opisuje definicijo spolne zlorabe, razvojno obdobje otroka ter njegov razvoj seksualnosti. V obliki procesa, so opisane faze storilčevega vršenja spolne zlorabe, predstavljene pa so tudi lastnosti storilca oziroma storilke. Spolna zloraba na žrtvi ne pusti le kratkotrajnih posledic, temveč jo zaznamuje za celo življenje. Njene posledice med drugim vplivajo na verodostojnost spomina in so v diplomski nalogi obširno razčlenjene. Tako si žrtve spolnih napadov, velikokrat ne zmorejo povrniti spomina oziroma se ne zavedajo spolne zlorabe, ki so jo doživeli, ali pa so spomini na travmatični dogodek zamegljeni in izmaličeni. V primeru jasnega in živega spomina na pretekla dogajanja, so posledice relativno težje, saj se zdi, kot bi jih ponovno doživljali. Poleg vedenjskih vzorcev, posledicam spolne zlorabe pripisujemo travmo, posttravmatsko stresno motnjo ter kompleksno posttravmatsko stresno motnjo. Velik pomen na spolne zlorabe ima kazenski zakonik, ki ščiti tako fizični spolni kontakt z otrokom, kot tudi duševno obremenitev oziroma spolno zlorabo brez dotikanja. V zadnjem poglavju je opisan primer Gary in Holly Ramona, ki je v Združenih državah Amerike dosegel velik preboj na sodišče in je znatno vplival na kasnejše sodne obravnave, vezane na spolno zlorabo. Primer govori o lažnem ozaveščenem spominu, ki je s pomočjo sugestije in malomarne diagnoze, popolnoma razdrl družinske odnose. Diplomsko delo se v celoti navezuje na primer Ramona.
Ključne besede: spomin, pozabljanje, amnezija, sugestija, spolne zlorabe, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2014; Ogledov: 1129; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (637,07 KB)

6.
Prepovedane in dvomljive metode zasliševanja
Boris Ačko, 2016, diplomsko delo

Opis: Zasliševanje in iskanje resnice sta prisotna že od nastanka prvih civilizacij. Bistvo zaslišanja je ugotavljanje resnice v nadzorovanem okolju, zasebno in brez motečih faktorjev. Pri nas zasliševanje poteka na principu vsakdanjega komuniciranja, medtem ko v ameriškem sistemu poteka na osnovi vzpostavitve dobrega odnosa med zasliševalcem in zaslišanim. Velik vpliv pri zaslišanju v ameriškem sistemu imajo zasliševalski priročniki. Največji vpliv ima Rediova tehnika zasliševanja. V Veliki Britaniji zasliševanje poteka po modelu PEACE, ki je znanstveno bolj podprt in preverjen model kot Reidova tehnika zasliševanja. Poleg dovoljenih metod zasliševanja poznamo še prepovedane in dvomljive metode zasliševanja. Med prepovedane metode spadajo uporaba sile, grožnje in druga sredstva; sugestija ter preslepitev. Sila je lahko fizična ali psihična. Za uporabo sugestije je značilno, da se uporabljajo vprašanja, ki izhajajo iz predpostavke in vsebujejo navodilo, kako odgovoriti. Preslepitve se preiskovalci poslužujejo takrat, ko klasična operativna in taktična preiskovalna dejanja niso dovolj za uspešno preiskovanje. Prepovedana je uporaba preslepitve z namenom pridobitve priznanja ali izjave, medtem ko je preslepitev dovoljena v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov. Prav tako je dvomljiva uporaba hipnoze, čeprav zakon le-te izrecno ne prepoveduje (tudi dovoljuje je ne). Glede etičnosti uporabe določenih metod (npr. preslepitve) si nasprotujejo mnenja etikov in procesualistov ter kriminalistov in preiskovalcev. Prvi zagovarjajo spoštovanje človekovih pravic, slednji pa učinkovitost kazenskega postopka. Izjave, pridobljene z nedovoljenimi metodami, so na sodiščih nične in nanje ni mogoče opreti sodbe. Osumljenim in obrambi je v interesu, da se vsi dokazi proti opustijo ali zavržejo. Poslužujejo se tipičnih obrambnih strategij. Ena od tipičnih obrambnih strategij je tudi sklicevanje osumljenega na uporabo nedovoljenih metod pri zaslišanju.
Ključne besede: zaslišanje, metode, sugestija, preslepitve, diplomske naloge
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (482,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici