| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Absorpcija, disociacija in sugestibilnost kot napovedniki globine hipnoze
Mirjam Fašmon, 2021, magistrsko delo

Opis: Hipnoza se uporablja za zdravljenje telesnih in duševnih težav ter v raziskovalne namene, pri čemer se posamezniki razlikujejo v tem, kolikšno globino dosegajo. Globino hipnoze se pojasnjuje s psihološkimi, nevrofiziološkimi, okoljski in drugimi dejavniki, a nimamo pripomočka, ki bi jo omogočal predvidevati brez predhodne indukcije. Zanimalo nas je, ali bi jo lahko napovedovali z integrativnim modelom Cardeñe in Spiegla (1991), ki poudarja vlogo absorpcije, disociacije in sugestibilnosti. Aplicirali smo vprašalnike TAS, DES in SSS ter udeležence povabili spletno delavnico. Tam smo predstavili hipnozo, jo izvedli ter pridobili podatke o doživljanju in globini na LSS in FHDI. Končni vzorec so sestavljali 103 udeleženci, od tega 88 žensk, povprečna starost je znašala 29,8 let. Udeleženci so doživljali prijetno, sproščujoče stanje zavesti, ki se je razlikovalo od stanja pred hipnozo. Rezultati na obeh merah globine hipnoze so se statistično značilno povezovali, vendar jih integrativni model ni pojasnil. Znotraj raziskave smo oblikovali strokovno osnovano delavnico, ki bi se lahko uporabljala kot intervencija glede napačnih prepričanj o hipnozi in neutemeljenih strahov ali za sproščanje. Spoznali smo, da lahko kvalitativni podatki ponudijo nov pristop k raziskovanju hipnoze, prav tako bi bilo potrebno preučiti, kako se globina povezuje z drugimi dejavniki ter ali napoveduje učinkovitost hipnoterapije.
Ključne besede: absorpcija, disociacija, sugestibilnost, globina hipnoze, integrativni model
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Psihološki vidiki preiskovalnega intervjuja : sugestibilnost otrok
Daniela Jurković, 2015, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: preiskovalni intervju, otroci, sugestibilnost, sugestivne tehnike izpraševanja
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 937; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (473,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razvojne značilnosti otrok v okviru forenzičnega razgovora
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, strokovni članek

Opis: Otroci so v sodnih procesih lahko adekvatne priče, če je forenzični intervju ustrezno izpeljan. Prispevek predstavlja pomembnejše linije otrokovega razvoja - mišljenje, spomin, govor in socialno-emocionalni razvoj in jih povezuje z usmeritvami za vodenje razgovora z otrokom. Zaradi pogostega prepričanja, da je otroka mogoče pripraviti do neresničnega pričanja in da ne loči med realnim ter domišljijskim, sta obravnavani tudi temi laganja in sugestibilnosti. Prispevek na koncu daje nekatere praktične usmeritve za izvedbo forenzičnega razgovora in opozarja na pomen izobraževanja vseh, ki so v stiku z otroki - potencialnimi pričami.
Ključne besede: forenzično ocenjevanje, forenzična ocena, otroci, razvoj otroka, intervju, priče, spomin, sugestibilnost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2236; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (298,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razgovor z otrokom v postopku preiskovanja kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ana Vrečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Otroci imajo zelo dober spomin. Zelo dobro si zapomnijo stvari, ki se jim zgodijo. Ker so v primeru preiskovanja kaznivih dejanj, to zelo travmatični dogodki, si jih zapomnijo še bolj jasno. Vprašanja, ki jih postavljamo otrokom morajo biti zelo dobro premišljena. Zato smo potrebovali zelo veliko časa, da smo izbrali primerna vprašanja za naš eksperiment. Predvidevali smo, da si bodo otroci stvari zelo dobro zapomnili in da tudi po preteku enega dneva ne bodo pozabili veliko stvari. Izkazalo pa se je, da se, na splošno gledano, velik odstotek otrok ni spomnil odgovorov na določena vprašanja. Zelo pogosto so odgovarjali, da ne vedo, kljub temu, da so bili zelo motivirani za sodelovanje. Razgovor je najboljše začeti z odprtimi vprašanji. Na žalost pa z njimi navadno ne dobimo dovolj podrobnosti, še posebej pri mlajših otrocih. To lahko potrdimo z našim eksperimentom, v katerem so otroci na odprti vprašanji dajali zelo kratke odgovore. Čeprav se moramo v praksi izogibati sugestivnim vprašanjem, smo v eksperimentu načrtno postavili dve sugestivni vprašanji, ki sta otroke zelo zavedli. Na eno ni nihče odgovoril pravilno, na vprašanje, ki je bilo postavljeno zavajajoče, pa sta samo dva otroka od petnajstih odgovorila pravilno. Iz našega eksperimenta je razvidno, da starost ni dober pokazatelj kompetentnosti otrok. Otroci v eksperimentu so bili večinoma na pragu vstopa v osnovno šolo. Torej smo, glede na njihovo starost, pričakovali večje spominske zmožnosti. Dejstvo pa je, da se otroci zelo razlikujejo med seboj. Pri nekaterih potekajo spoznavni, kognitivni in govorni razvoj hitreje, kot pri drugih. Vsakega otroka moramo torej obravnavati kot indivuduum in prilagoditi intervju njegovim zmožnostim.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, priče, otroci, zaslišanje, informativni pogovor, sugestibilnost, verodostojnost, spomin, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 1700; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (491,55 KB)

5.
6.
Ocenjevanje zanesljivosti pričanja otrok : diplomsko delo
Miha Jost, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: otroci, priče, pričanje, verodostojnost, sugestibilnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2010; Ogledov: 2520; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (460,01 KB)

Iskanje izvedeno v 3.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici