| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnično - ekonomska analiza izgradnje sončne elektrarne na stavbah energetike maribor
Matija Meden, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja tehnološki in ekonomski vidik izgradnje sončne elektrarne na funkcionalnih površinah podjetja. V našem konkretnem primeru na parkirišču in skladišču podjetja Energetika Maribor. Sončna elektrarna bo namenjena samooskrbi oziroma zmanjšanju stroška električne energije v podjetju in uvajanju OVE. V delu so analizirane različne variante postavitve sončnih modulov s pomočjo programskega paketa PV*Sol, zakonodajna izhodišča in zakonodajni modeli, ki jih je treba upoštevati pred izgradnjo in ekonomska analiza, ter predstavitev rezultatov in poročilo o najdonosnejši opciji.
Ključne besede: Fotovoltaika, obnovljivi viri energije, sončna energija, samozadostnost, subvencije, ekonomika pridobivanja energije s fotovoltaiko
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 0

2.
Trajnostni razvoj v cestnem tovornem prometu in odnos slovenskih avtoprevozniških podjetij do trajnostnega razvoja
Urška Grden, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej diplomski nalogi smo na trajnostni razvoj pogledali z vidika slovenskih transportnih podjetij. Da bi bralcu predstavili čim bolj celovit pregled, smo na začetku podali definicijo trajnostnega razvoja, opredelili cilje trajnostnega razvoja in zakonodajo, ki to ureja v Sloveniji. Ugotovili smo, da je najširše sprejeta definicija trajnostnega razvoja definicija, ki pravi, da gre pri trajnostnem razvoju za obliko razvoja ali napredka, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti ne da bi ogrožala prihodnje generacije pri zadovoljevanju njihovih potreb. Srb za izvajanje trajnostnega razvoja se na formalni ravni kaže predvsem v sprejemanju mednarodnih dokumentov, kot je na primer Agenda 2030 Organizacije združenih narodov, pa tudi v sprejemanju nove okoljske zakonodaje na ravni Evropske unije, ki je bila veliki meri v okviru Zakona o varstvu okolja implementirana tudi v slovensko pravo. V tej nalogi smo se osredotočili na trajnostni razvoj na področju cestnega prometa. Da bi izvedeli, kaj o trajnostnem razvoju menijo slovenska transportna podjetja, smo jih tako preko spletne ankete povprašali po njihovem delovanju na tem področju. O njihovi trajnostni ozaveščenosti smo dobili presenetljivo spodbudne informacije, vendar pa so spremembe v praksi kljub temu relativno redke, saj se podjetja bojijo, da bi pri uvajanju sprememb utrpela večjo finančno škodo. Sklenili smo, da bi bilo dobro, da bi podjetjem z željo po trajnostnem razvoju na tej točki v obliki finančne stimulacije naproti stopila država.
Ključne besede: Logistika, trajnostni razvoj v cestnem prometu, transportna podjetja v Sloveniji, ukrepi za trajnostni razvoj prometa, državne subvencije
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (844,90 KB)

3.
Analiza navzkrižnih subvencij v ekonomskem kontekstu
Aleš Ferčič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku analizira navzkrižne subvencije v ekonomskem kontekstu, tj. obravnava glavne metode, na podlagi katerih se v praksi lahko presoja, ali gre v konkretnem primeru za navzkrižno subvencioniranje, kar je temeljno vprašanje, ki ga je treba rešiti kot predpogoj za striktno pravno obravnavo tega fenomena. Avtor ob tem opozarja, da nobena od obravnavanih metod ni popolna, hkrati pa opozarja tudi na to, da v praksi pri njihovi uporabi prihaja do razlik pri presoji podjetniškega in oblastnega omejevanja konkurence in do razlik pri njihovi uporabi v okviru posameznih sektorjev, kar kaže, da v konkretnem primeru njihova primerna izbira ni golo tehnično opravilo, temveč stvar konkurenčne oz. liberalizacijske politike.
Ključne besede: gospodarsko pravo, subvencije, subvencioniranje, regulacija, pravna ureditev
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 430; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (150,86 KB)

4.
Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v Sloveniji
Maja Ploj, 2016, magistrsko delo

Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 1336; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

5.
OKOLJSKI DAVKI Z VIDIKA EVROPSKIH TRENDOV
Brigita Kušar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene problematike nekaterih okoljskih davkov z negativnim učinkom na okolje pri nas, kar se kaže predvsem v tem, da nekatere okoljske dajatve predstavljajo okolju škodljive subvencije, bodisi da ni razloga za plačevanje le-teh ali pa imajo nesorazmerno določene enote obremenitve okolja, ali pa se zbrana sredstva iz okoljskih dajatev ne porabljajo za namen, zaradi katerih je dajatev uvedena. Za ohranitev gospodarskih dejavnosti so velikokrat potrebne finančne pomoči države. Te subvencije lahko v večji meri predstavljajo škodljive učinke na okolje. Predstavljeni so ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja okolja pri nas, predvsem odprave subvencij v prometu, energetiki in kmetijstvu. Zelena javnofinančna reforma deluje po sistemu, da se davki na stvari, ki jih družba ceni, zmanjšujejo, davki na stvari, ki jih družba ne mara pa večajo, njen glavni cilj je predvsem zmanjšanje negativnih učinkov na okolje, ki pa največkrat ne predstavljajo zadostnega ukrepa za zmanjševanje onesnaževanja.
Ključne besede: okoljski davki, okolju škodljive subvencije in njihovi učinki, ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja, zelena javnofinančna reforma
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
VLOGA IN POMEN SAMOZAPOSLOVANJA V POMURSKI REGIJI
Daniel Magyar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu obravnavamo samozaposlovanje, ki je eden izmed načinov zaposlitve posameznikov, predvsem mladih. V teoretičnem delu povzemamo predvsem pojav brezposelnosti in pomen samozaposlovanja pri zmanjševanju tega problema, motivacijo, potrebne lastnosti in pogoje za samozaposlovanje ter njegove prednosti in slabosti. Cilj diplomskega dela je analizirati probleme brezposelnosti in samozaposlovanja v Sloveniji, predvsem v Pomurju in posebej v okviru madžarske narodne skupnosti. Dokaj podrobno predstavljamo obsežen nabor ukrepov, ki je bil v minulih letih v Pomurju izveden na tem področju. Poskušali smo odgovoriti na temeljno vprašanje, zakaj se podjetniki podajo na podjetniško pot kljub tveganju, ki jih lahko doleti. V okviru brezposelnosti in samozaposlovanja v Pomurju smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Zaključujemo s predlogi morebitnih sprememb pri spodbujanju in razvoju samozaposlovanja.
Ključne besede: Brezposelnost, samozaposlitev, subvencije, mladi na trgu dela, ustanovitev podjetja, samozaposlovanje v Pomurju.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 629; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (558,49 KB)

7.
IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV SONČNE ENERGIJE ZA OGREVANJE IN FOTOVOLTAIKO
Sebastjan Kajzer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Sonce je neuničljiv vir energije, zato želimo to energijo uporabiti ter izkoristiti na najboljši možni način. Uporaba sončne energije za ogrevanje in fotovoltaiko je eden ključnih načinov, kako skušamo uporabiti to energijo za vsakdanjo uporabo in hkrati skrbeti za varstvo okolja. Z diplomsko nalogo želimo na osnovi analize spodbuditi smisel izobraževanja uporabnikov sončne energije za ogrevanje in fotovoltaiko. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem in uporabo sončne energije za ogrevanje in fotovoltaiko, empirični del diplomske naloge pa je namenjen predstavitvi rezultatov s področja izobraževanja uporabnikov ter njihovi statistični analizi.
Ključne besede: Motivacija, izobraževanje, uporaba in delovanje, boljši izkoristek, subvencije.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1976; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1153; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

9.
Subvencioniranje tujih naložb
Miran Jus, Matej Steinbacher, Matjaž Steinbacher, 2006, strokovni članek

Opis: V gospodarstvih Srednje in Vzhodne Evrope spodbujajo tuje neposredne naložbe (TNN), da bi pospešili in zmanjšali razvojni zaostanek za najbolj razvitimi državami. Pojavila se je plejada finančnih, fiskalnih in drugih oblik spodbujanja TNN, ki pa prinašajo nekatere pasti. Tako morajo vzpostavljene sheme subvencioniranja tujih investitorjev upoštevati določena načela. Slovenija pri spodbujanju TNN ne zaostaja za ponudbo konkurentov, vendar je intenzivnost ukrepov v primerjavi z njimi prešibka. Kakor koli, številni avtorji opozarjajo na problem pomanjkanja raziskav o učinkovitosti subvencij za TNN in poudarjajo potrebo po bolj poglobljenih raziskavah njihovih ekonomskih vplivov, usmerjenih predvsem na analize stroškov in koristi dodeljenih subvencij.
Ključne besede: tuje investicije, investicije, neposredne tuje investicije, stroški, analiza, subvencije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 901; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici