Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V pričujočem delu smo analizirali evropski trg električnih avtomobilov. Začeli smo s pregledom razvoja električnega avtomobila od začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes. Nato smo preučili stanje trga v Evropi in na drugih večjih trgih danes in predstavili njegovo neomajno rast kljub številnim motnjam, kot so covid-19, kriza polprevodnikov in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Nato smo pozornost preusmerili na posamezne proizvajalce in pregledali, kako se nekateri izmed vodilnih soočajo z elektrifikacijo svoje ponudbe. Sledila je ena izmed ključnih tem, in sicer vpliv električnih avtomobilov na okolje, v kateri smo analizirali, ali množično uvajanje električnih vozil res lahko prispeva k zeleni revoluciji, ki jo obljublja. V kolikor uporabljamo elektriko, pridobljeno na trajnosten način, je električno vozilo res čistejše, vendar pa velik vir onesnaževanja predstavljajo baterije. Njihovo dobavno verigo in življenjski cikel smo preučili, izpostavili pa smo probleme, kot so dominantnost Kitajske v celotni dobavni verigi in reciklaža baterij. Sledil je pregled nekaj alternativnih goriv za pogon, med katerimi se je za najbolj obetavnega izkazal vodik. Obravnavali smo tudi razvoj infrastrukture javnih polnilnic po Evropi in nekatere še neuveljavljene alternative, zamenjavo baterije in brezžično polnjenje električnih vozil. Sledila je pomembna tema politike spodbujanja pri uvajanju električnih avtomobilov, to so subvencije in davčne olajšave, ki so ključne za spodbujanje potrošnikov za uspešen prehod k elektromobilnosti, pregledali pa smo tudi evropske ambicije v boju proti klimatskim spremembam v okviru Zelenega dogovora. Kot zadnjo temo smo obravnavali mnenje kupcev in njihovo pripravljenost za nakup električnih vozil, kar smo dodatno preučili z anketiranjem slovenske javnosti.
Ključne besede: električni avtomobili, evropski trg električnih avtomobilov, EV-baterije, subvencije električnih avtomobilov, kriza polprevodnikov, alternativna goriva, polnilnice, javno mnenje o električnih avtomobilih
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 78
Celotno besedilo (4,12 MB)

Opis: Zaradi naraščajočega prometa se prometni sektor danes sooča z velikimi problemi glede izpustov škodljivih emisij. Zaradi cilja, ki si ga je zadala Evropska unija, je bil leta 2019 predstavljen evropski zeleni dogovor, s katerim želi Evropa do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Zato se vlade evropskih držav zavzemajo za izpolnitev tega cilja. Velik del emisij prispeva prav cestni promet. V prvem delu naloge smo predstavili emisije v Evropi, nato smo preučili zgodovino in razvoj električnih avtomobilov ter različne vrste električnih in hibridnih vozil ter njihove prednosti in slabosti. Ker večina držav Evropske unije z raznimi subvencijami spodbuja nakup okolju prijaznih vozil smo preučili, kakšne so spodbude po posameznih državah. V osrednjem delu naloge smo preučili eksterne stroške v cestnem prometu in kakšen je vpliv električnih vozil na te stroške. Prav tako smo analizirali tudi stroške, ki so zelo pomembni pri odločitvah glede nakupa električnih vozil. S pomočjo podatkov pridobljenih v podjetju smo izračunali vplive na okolje in stroške uporabe vozil z notranjim izgorevanjem. Primerjali smo tri električna vozila, katera bi bilo smiselno uvesti v podjetje. Na podlagi analiz in pridobljenih rezultatov ter z izračunom ROI smo podali mnenje glede nabave električnih vozil v podjetju. Na podlagi pridobljenih podatkov smo analizirali tudi eksterne stroške obstoječih vozil in predstavili rešitve za zmanjšanje teh stroškov. V podjetju se zavedajo problematike škodljivih emisij zato že sedaj veliko vlagajo v zmanjšanje emisij in ozaveščanje javnosti.
Ključne besede: eksterni stroški, električna vozila, stroški električnih vozil, emisije iz prometa, subvencije, povračilo investicije ROI
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 719; Prenosov: 100
Celotno besedilo (3,42 MB)

Opis: V tej diplomski nalogi smo na trajnostni razvoj pogledali z vidika slovenskih transportnih podjetij. Da bi bralcu predstavili čim bolj celovit pregled, smo na začetku podali definicijo trajnostnega razvoja, opredelili cilje trajnostnega razvoja in zakonodajo, ki to ureja v Sloveniji. Ugotovili smo, da je najširše sprejeta definicija trajnostnega razvoja definicija, ki pravi, da gre pri trajnostnem razvoju za obliko razvoja ali napredka, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti ne da bi ogrožala prihodnje generacije pri zadovoljevanju njihovih potreb. Srb za izvajanje trajnostnega razvoja se na formalni ravni kaže predvsem v sprejemanju mednarodnih dokumentov, kot je na primer Agenda 2030 Organizacije združenih narodov, pa tudi v sprejemanju nove okoljske zakonodaje na ravni Evropske unije, ki je bila veliki meri v okviru Zakona o varstvu okolja implementirana tudi v slovensko pravo. V tej nalogi smo se osredotočili na trajnostni razvoj na področju cestnega prometa. Da bi izvedeli, kaj o trajnostnem razvoju menijo slovenska transportna podjetja, smo jih tako preko spletne ankete povprašali po njihovem delovanju na tem področju. O njihovi trajnostni ozaveščenosti smo dobili presenetljivo spodbudne informacije, vendar pa so spremembe v praksi kljub temu relativno redke, saj se podjetja bojijo, da bi pri uvajanju sprememb utrpela večjo finančno škodo. Sklenili smo, da bi bilo dobro, da bi podjetjem z željo po trajnostnem razvoju na tej točki v obliki finančne stimulacije naproti stopila država.
Ključne besede: Logistika, trajnostni razvoj v cestnem prometu, transportna podjetja v Sloveniji, ukrepi za trajnostni razvoj prometa, državne subvencije
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1685; Prenosov: 164
Celotno besedilo (844,90 KB)

Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 2451; Prenosov: 382
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo samozaposlovanje, ki je eden izmed načinov zaposlitve posameznikov, predvsem mladih. V teoretičnem delu povzemamo predvsem pojav brezposelnosti in pomen samozaposlovanja pri zmanjševanju tega problema, motivacijo, potrebne lastnosti in pogoje za samozaposlovanje ter njegove prednosti in slabosti. Cilj diplomskega dela je analizirati probleme brezposelnosti in samozaposlovanja v Sloveniji, predvsem v Pomurju in posebej v okviru madžarske narodne skupnosti. Dokaj podrobno predstavljamo obsežen nabor ukrepov, ki je bil v minulih letih v Pomurju izveden na tem področju. Poskušali smo odgovoriti na temeljno vprašanje, zakaj se podjetniki podajo na podjetniško pot kljub tveganju, ki jih lahko doleti. V okviru brezposelnosti in samozaposlovanja v Pomurju smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Zaključujemo s predlogi morebitnih sprememb pri spodbujanju in razvoju samozaposlovanja.
Ključne besede: Brezposelnost, samozaposlitev, subvencije, mladi na trgu dela, ustanovitev podjetja, samozaposlovanje v Pomurju.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1243; Prenosov: 77
Celotno besedilo (558,49 KB)